Jedro

Domnevna dediča tožbe nista vložila, s tem pa v skladu s 175. členom ZD nista več stranki zapuščinskega postopka. Okoliščina, da sta pritožnika predlagala izvedbo zapuščinskega postopka in da jima je bil vročen sklep o dedovanju, za presojo vprašanja, ali imata položaj stranke zapuščinskega postopka, ni odločilno.

ZPP ureja pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka postopka v določbi 150. člena, ki se uporablja v predmetnem postopku v zvezi s 163. členom ZD. Stranka ima pravico pogledati in prepisovati spise postopka katerega se udeležuje. Drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, se lahko dovolita pregled in prepis posameznih delov spisa.

Pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisov je izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave RS).

Izrek

I. Pritožba A. A. in B. B. zoper sklep o dedovanju D 34/2023 - 80 z dne 12. 7. 2024 se zavrže.

II. Pritožba A. A. in B. B. zoper sklep D 34/2024-78 z dne 12. 7. 2024 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Dedinja krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju za dediča celotne zapuščine, katere obseg je ugotovilo v VI. točki izreka, razglasilo zapustnikovo hči. S sklepom D 34/2023-78 je predloga udeležencev A. A. in B. B. z dne 19. 4. 2024 in 27. 6. 2024 s katerima sta zahtevala kopijo zapisnika o naroku z dne 16. 4. 2024, vseh vlog dedinje, itd. zavrglo.

2.Zoper sprejeti odločitvi se pritožujeta upnika po svojem pooblaščencu. Sklep o dedovanju izpodbijata, ker v I. točki izreka vsebuje zgolj določene ugotovitve sodišča, ki pa niso odločilne, sodišče pa jima je onemogočilo pravico do sodelovanja na narokih ter jima s tem kršilo pravico do sodelovanja v postopku, saj sta oporočna dediča. Tako ne vesta in ne moreta vedeti, kaj vse se je na naroku dogajalo, katere listine so bile vložene v spis oziroma dane sodišču, s tem pa je sodišče zavestno škodilo obema upnikoma. Prav tako jima sodišče ni vročilo zapisnika o opravljenem narok. Zapuščinske obravnave so javne, prav tako vse listine, tudi zapisniki iz narokov. V spisu ni sklepa, da zadeva ne bi bila javna oziroma da bi bila javnost izključena. Nadalje izpodbijata sklep, s katerim je sodišče predlog upnikov za pridobitev listin, zavrglo. S tem sklepom jima je bila kršena pravica in možnost do varovanja pravnih in dejanskih interesov, ki jih v zapuščinskem postopku uveljavljata kot upnika do zapuščine po zapustniku, ki sta ga v pisnih vlogah večkrat izkazala. Obravnava je bila javna, sodišče pa ne bi smelo skrivati ničesar pred njima, saj imata pravico tako prisostvovati narokom ter vpogledovati v spis. Predlagata, da sodišče druge stopnje obema pritožbama ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi.

3. V odgovoru na pritožbo se dedinja zavzema za zavrnitev pritožbe pritožb kot neutemeljenih.

4. Pritožba zoper sklep o dedovanju se zavrže. Pritožba zoper sklep se zavrne.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 365. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 163. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD).

6. Pregled zadeve pokaže, da sta pritožnika predlagala predmetni zapuščinski postopek in v njem zatrjevala, da sta oporočna dediča po pokojnem, sicer pa imata do njega dolg v višini 9.000 EUR. Tekom postopka je sodišče zapuščinski postopek prekinilo in A. A. ter B. B. napotilo na pravdo zoper zakonito dedinjo, da v pravdi dokažeta, da sta oporočna dediča (sklep z dne 6. 10. 2023).

7. Domnevna dediča tožbe nista vložila, s tem pa v skladu s 175. členom ZD nista več stranki zapuščinskega postopka. Okoliščina, da sta pritožnika predlagala izvedbo zapuščinskega postopka in da jima je bil vročen sklep o dedovanju, za presojo vprašanja, ali imata položaj stranke zapuščinskega postopka, ni odločilno. Pritožnika sta imela takšen položaj vse dokler sta zatrjevala, da sta oporočna dediča, potem ko nista ravnala v skladu z napotilom sodišča prve stopnje in vložila ustrezne tožbe, s katero bi dokazala obstoj oporoke, pa sta takšen položaj izgubila. Pritožbo zoper sklep o dedovanju ima namreč zgolj tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno pravno korist, torej stranka, ki zatrjuje, da je njena pritožba utemeljena in katere pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Ker po izteku roka za vložitev tožbe več nista stranki zapuščinskega postopka, ju sodišče prve stopnje pravilno ni vabilo na obravnavo oz. jima vročalo vlog zakonite dedinje. Tako se je zapuščinski postopek pravilno nadaljeval, ne glede na morebitne zahtevke tretjih oseb (pritožnikov), v kolikor ti tožbe niso vložili pravočasno (četrti odstavek 213. člena ZD).

8. Pogoj za sodelovanje v zapuščinskem postopku je bodisi položaj dediča oziroma volilojemnika bodisi uveljavljanje pravice, o kateri se odloča v zapuščinskem postopku in ima dedno pravno podlago (175. člen ZD). Pritožnika takšne pravice več ne uveljavljata, zato njuna pritožba ni dovoljena. Ker sodišče prve stopnje pritožbe ni zavrglo, je slednje storilo sodišče druge stopnje (352. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

O pritožbi zoper sklep:

9. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog A. A. in B. B. (z dne 19. 4. 2024 in 27. 6. 2024), s katerim sta zahtevala kopijo zapisnika z naroka in kopijo vseh listin v spisu, ki jih je predložila zakonita dedinja. Pri tem se zavzemata, da jima je potrebno omogočiti popolno obveščenost o zadevi.

10. ZPP ureja pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka postopka v določbi 150. člena, ki se uporablja v predmetnem postopku v zvezi s 163. členom ZD. Stranka ima pravico pogledati in prepisovati spise postopka katerega se udeležuje. Drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, se lahko dovolita pregled in prepis posameznih delov spisa. Na primer pregled spisa se dovoljuje osebi, ki je obveščena o pravdi po 204. členu ZPP ali je imenovana kot prednik (člen 203 ZPP) ali ima pravni interes, da bo šele vstopila v pravdo kot stranski intervenient.

11. Pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisov je izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave RS). Pri odločanju o tej pravici se uresničuje načelo splošne javnosti v pravdnem postopku, saj sodišče ne odloča o pravici katere od pravdnih strank.

12. Po presoji sodišča druge stopnje pritožnika upravičene koristi za pregled spisa oziroma pridobitve kopije spisa nista v zadostni meri utemeljila. V predlogu za uvedbo zapuščinskega postopka sta sicer zatrjevala, da sta upnika v predmetnem postopku, vendar pa v predmetnih vlogah, v katerih sta zahtevala, da se jima omogoči vpogled oziroma vročitev zapisnika z glavne obravnave in vloge dedinje, ne pojasnjujeta, zakaj slednje listine potrebujeta za uveljavljanje svojih pravic. Sklicujeta se zgolj na dejstvo, da menita, da sta stranki zapuščinskega postopka oziroma vsaj stranki z interesom. Pri tem pa sama navajata, da tožbe na ugotovitev, da sta dediča po pokojnem nista vložila. Zgolj zahtevata, da sta obveščena in vabljena na naroke, da se jima vročajo vse vloge udeležencev v spisu in vsi izvodi odločitev sodišča.

13. Nimata prav pritožnika, da jima slednjo pravico daje dejstvo, da so zapuščinski naroki javni, saj samo dejstvo, da je narok javen, še ne pomeni, da lahko javnost brez upravičenega interesa pregleduje spis. Pridobivanje informacij ne pomeni upravičeno korist. Upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju izvrševanju, varstvu ali pridobitvi njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil s vpogledom v spis.

14. Ker pritožnika nista navedla nobenih dejstev, zaradi katerega bi jima moral biti priznan upravičen interes za vpogled v posamezne listine spisa oziroma v celoten spis, bi ugoditev njuni prošnji predstavljala prekomeren poseg v zasebnost strank zapuščinskega postopka.

15. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožnikov zoper sklep zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. alinea 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

16. Pritožnika stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, dedinja pa krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 174. člena ZD.

17. Sodišče vloge pritožnikov (odgovora na odgovor na pritožbo) ni upoštevalo, saj slednja ni predvideno pravno sredstvo.

-------------------------------

(1) 175. člen ZD: Stranke zapuščinskega postopka so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.

(2) VSL sklep I Cp 901/2023 z dne 9. 8. 2023.

(3) V. Rijavec:Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba 2005 stran 585 in 586.

(4) VSL sklep II Cp 915/2021 z dne 5. 7. 2021.

Zveza:

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 24 Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 175 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 150

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.