Jedro

Ob obravnavanju predlagateljeve pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo v obstoj predlagateljeve pravdne sposobnosti, ki je temeljna procesna predpostavka. Ob pregledu spisa je namreč ugotovilo, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo predlagatelja z dne 3.8.2021 zavrglo iz razloga, ker je nerazumljiva in nepopolna.

2. Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj. Njegova vloga je težko čitljiva in večinoma nerazumljiva. Navaja, da gre za nezakonito pridobljena dokazila, da je bila ponovno ukradena njegova pošta.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob obravnavanju predlagateljeve pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo v obstoj predlagateljeve pravdne sposobnosti, ki je temeljna procesna predpostavka. Ob pregledu spisa je namreč ugotovilo, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane. V času odločanja pritožbeno sodišče poleg te zadeve obravnava še tri predlagateljeve pritožbe zoper sklep o zavrženju nepopolne in nerazumljive vloge, kjer so njegove vloge prav tako slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane.

5. Takšna stopnja nerazumljivosti vlog po prepričanju pritožbenega sodišča vzbuja resen dvom v procesno sposobnost predlagatelja, sodišče pa je nanjo dolžno paziti ves čas po uradni dolžnosti. Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, je tudi v javnem interesu in je izraz načel socialne države1. Zato je pritožbi ugodilo, ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 1. odst. 354. člena v zvezi z 2. odst. 350. člena in 366. členom ZPP).

6. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje na ustrezen način prepričati o predlagateljevi procesni sposobnosti, po potrebi postaviti izvedenca ustrezne stroke in ob morebitno ugotovljeni procesni nesposobnosti poskrbeti za predlagateljevo ustrezno zastopanje, šele potem pa odločati v zadevi. Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, saj bi se s takšnim ravnanjem pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.

7. Pritožbeno sodišče pa tudi ugotavlja, da sodišče prve stopnje na podlagi identične nerazumljive vloge z dne 3.8.2021 (dopolnjene prav tako z identičnimi nerazumljivimi vlogami z dne 30.8.2021, 10.9.2021, 20.12.2021 in 9.5.2022,) vodi dva postopka, pod opr. št. R 126/2021 in R 127/2021. Identična vloga je bila namreč enkrat Okrajnemu sodišču v Brežicah odstopljena s strani Višjega sodišča v Ljubljani, drugič pa s strani Okrajnega sodišča v Krškem. Nobenega razloga ni, da bi se vodila dva postopka na podlagi identične nejasne vloge, zato naj sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka razmisli o morebitni združitvi obeh zadev v skupno obravnavanje.

1 Enako A. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS in GV založba, Ljubljana 2005, stran 335.