Jedro

Izpodbijani akt ni sklep o prekinitvi postopka v smislu četrtega odstavka 153. člena ZUP, temveč sklep o nadaljevanju postopka v smislu prvega odstavka 50. člena ZUP, ki pa pred tem ni bil prekinjen v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZUP.

Zoper sklep o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 50. člena ZUP ni dovoljena pritožba, zato v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZPOmK-1 ni dovoljen niti postopek sodnega varstva zoper izpodbijani akt.

Izrek

Tožba se zavrže. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urad) je v 8. točki druge dopolnitve povzetka relevantnih dejstev, št. 306-14/2009-206, z dne 19. 8. 2011, ugotovil, da se postopek 306-14/2009 nadaljuje zoper tožečo stranko, ki ima od 1. 7. 2011 lastnost stranke postopka (v nadaljevanju izpodbijani akt).

2. Zoper ta akt je tožeča stranka vložila tožbo. Uveljavlja kršitev določb 50., 153. in 228. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), Vrhovnemu sodišču pa predlaga, da njeni tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka z morebitnimi zamudnimi obrestmi.

3. Zahtevek, ki se nanaša na izpodbijani akt, je tožeča stranka postavila v vlogi, ki jo je vložila v postopku pod opravilno številko G 41/2011 in naslovila kot dopolnitev tožbe. Ker s to vlogo tožeča stranka izpodbija drug upravni akt, jo je Vrhovno sodišče obravnavalo kot samostojno tožbo v postopku pod opravilno številko G 48/2011. 4. Tožba ni dovoljena.

5. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je 8. točka druge dopolnitve Povzetka relevantnih dejstev po svoji vsebini upravni akt, izdan v skladu s 153. členom ZUP, s katerim je Urad ponovno odločal o nadaljevanju postopka zaradi prenehanja stranke na podlagi prvega odstavka 50. člena ZUP. Dopustnost sodnega varstva zoper izpodbijani akt utemeljuje z določbo četrtega odstavka 55. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1), po kateri je postopek sodnega varstva dovoljen zoper sklep, zoper katerega je po določbah, ki urejajo splošni upravni postopek, dovoljena pritožba, in z določbo četrtega odstavka 153. člena ZUP, po kateri je zoper sklep, s katerim se prekine postopek, dovoljena pritožba.

6. Stališče tožeče stranke glede dopustnosti sodnega varstva ni pravilno. Izpodbijani akt namreč ni sklep o prekinitvi postopka v smislu četrtega odstavka 153. člena ZUP, temveč sklep o nadaljevanju postopka v smislu prvega odstavka 50. člena ZUP, ki pa pred tem ni bil prekinjen v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZUP.

7. Zoper sklep o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 50. člena ZUP ni dovoljena pritožba, zato v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZPOmK-1 ni dovoljen niti postopek sodnega varstva zoper izpodbijani akt. Vrhovno sodišče je zato tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

8. Zaradi zavrženja tožbe tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).