Jedro

Tožnik je uveljavljal plačilo za ukrepa KOP-REJ in KOP-ZVE na površini 138,51 ha. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da 29,27 ha prijavljene površine predstavlja neupravičeno površino z neustrezno rabo, tako da je ugotovljena površina (tj. površina, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči) le 109,24 ha. Preveč prijavljena površina predstavlja 26,79% ugotovljene površine. Tožnik ni dokazal, da bi bile te ugotovitve napačne. Zato je, ker ugotovljene nepravilnosti predstavljajo več kot 20% ugotovljenih površin, odločitev o zavrnitvi zahtevka v celoti utemeljena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila: da se zavrne tožnikove zahtevke KOP za podukrepa KOP sonaravna reja domačih živali in reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri (1. točka izreka); da se bodo stranki v obdobju naslednjih treh letih pomoči zaradi preveč prijavljenih površin ali živali znižale za 3.324,20 EUR (2. točka izreka); da bo morebitnih ostalih zahtevkih za leto 2009 odločeno z drugo odločbo (3. točka izreka); da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka) in da v postopku izdaje odločbe posebni stroški niso nastali (5. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožnik 21. 4. 2009 vložil vlogo zbirno vlogo, v kateri je uveljavljal zahtevke KOP. Te zahtevke je prvostopenjski organ zavrnil, ker je bila čezmerna prijava površine pri skupini zahtevkov z isto višino plačila, ki znaša več kot 20% in se šteje kot namerna čezmerna prijava površine, ugotovljena pri skupini posevkov KOP REJ 29,27 ha in KOP ZVE 29,27 ha. Po 24. členu Uredbe KOP se v takem primeru zahtevek KOP za skupino posevkov z isto višino plačila v celoti zavrne. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je bila prijavljena površina skupine posevkov z isto višino plačila v zahtevku KOP večja od ugotovljene, zato se zahtevek KOP, ki presega ugotovljeno površino po 24. členu Uredbe KOP zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID 4399357-ŠTIRKA, 4399247-TRAVNIK, 4399667-IZVIR, 4399651-ENKA, 4250009-POD CESTO KOT, 4250000-POD CESTO 29, 1706152-NAD CESTO, 1706849-POD CESTO. Površina, ki se za zahtevek KOP zavrne, znaša 29,27 ha.

Nadalje prvostopenjski organ navaja, da je tožnik pred pričetkom kampanje za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009 prejel predtisk s podatki o posameznih GERK-ih. S tem je bil obveščen o nepravilnostih zaradi prijavljene vrste rabe na posameznem GERK-u in opozorjen, da se bo neodprava nepravilnosti štela kot namerna kršitev. Dne 6. 4. 2009 je tožnik na Upravni enoti Kočevje podal obrazložen predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe zemljišč za GER-e 4399247, 1706849, 4250000, 4250009, 1706152, 4399667, 4399651, 4399357, 4399347. Predlog je bil posredovan na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S predlogom je bil seznanjen, da je vris GERK-a na neupravičeni rabi dovoljen na podlagi izjave nosilca, če pa se pri pregledu na terenu izkaže, da stanje v naravi ni takšno, se ta prijava obravnava kot namerna kršitev.

GERK na obrazcu D ne obstaja v registru ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakov, zato se zahtevek KOP za to površino v skladu s 24. členom Uredbe KOP zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID 4399347-ŠTIRKA, 4399227-ČEBELJNJAK, 4399357-ŠTIRKA, 4409856-POD HLEVOM, 4409836-POD HIŠO, 4409830-POD HIŠO, 4399207-KOZOLC. Površina, ki se za zahtevek KOP zavrne, znaša: REJ-2,36ha, ZVE-2,36 ha.

Pri kontroli navzkrižne skladnosti so bile ugotovljene kršitve, zaradi katerih se v skladu s 6. členom Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju plačilo zahtevka KOP zniža za 1%. Pri pregledu na kraju samem je bilo v okviru standarda za identifikacijo in registracijo govedi ugotovljeno, da je na kmetijskem gospodarstvu označenih manj kot 100%, a več kot vključno 80%, kar predstavlja kršitev v vrednosti 5 točk. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in odpravilo 2. točko izreka prvostopenjske odločbe. S sklepom pa je odločilo o vrnitvi upravne takse. Uvodoma pojasnjuje, da je zahtevke za kmetijsko okoljska plačila za leto 2009 urejata Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, sprejet 20. 7. 2007 in Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (v nadaljevanju Uredba KOP) ter Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (v nadaljevanju Uredba). Iz dokumentov zadeve ugotavlja, da je tožnik 21. 4. 2009 vložil zbirno vlogo skupaj z obrazcem D. Uveljavljal je plačila KOP-REJ in KOP-ZVE na površini 138,51 ha. Navaja, da je iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine št. 100292255/POV/1/1 z dne 23. 9. 2009 razvidno, da je kontrolor izločil: na GERK-u 4399247 0,30 ha z rabo drevesa in grmičevje 1500; na GERK-u 4399357 površino 0,06 ha, ker je ugotovil, da gre pri 0,05 ha zemljišča za nekmetijsko rabo 9999; na GERK-u 4399651 površino 1 ha, ker je ugotovil, da gre pri 0,08 ha zemljišča za drevesa in grmičevje z rabo 1500, pri 0,13 ha za kmetijsko zemljišče v zaraščanju z rabo 1410 in pri 0,78 ha zemljišča za nekmetijsko rabo 9999; na GERK-u 4250000 površino 4,13 ha, ker je ugotovil, da gre pri 4,12 ha za drevesa in grmičevje z rabo 1500; na GERK-u 4399347 skupno površino 0,17 ha, ker je ugotovil, da gre pri 0,17 ha za drevesa in grmičevje z rabo 1500; na GERK-u 4250009 površino 7,53 ha, ker je ugotovil, da gre pri 0,10 ha zemljišča za nekmetijsko rabo 9999; na GERK-u 1706849 površino 3,22 ha, ker je ugotovil, da gre pri 0,01 ha za nekmetijsko rabo 9999, pri 0,30 ha za kmetijsko zemljišče v zaraščanju z rabo 1410 in pri 2,90 ha zemljišča za drevesa in grmičevje z rabo 1500; na GERK-u 4399667 površino 0,07 ha, ker je ugotovil, da gre pri 0,05 ha zemljišča za nekmetijsko rabo 9999 in pri 0,01 ha zemljišča za drevesa in grmičevje z rabo 1500; na GERK-u 1706152 površino 12,83 ha, ker je ugotovil, da gre pri 1,57 ha zemljišča za nekmetijsko rabo 9999, pri 0,30 ha za kmetijsko zemljišče v zaraščanju z rabo 1410, pri 0,10 ha za neobdelano kmetijsko zemljišče z rabo 1600, pri 10,93 ha zemljišča za drevesa in grmičevje z rabo 1500 in pri 0,01 ha za njivo z rabo 1100. Naknadno je bil zaradi ugotovljenega neskladja med fizičnim in aplikativnim zapisnikom napravljen drug zapisnik s spremembo na GERK-u 1706849, vendar je ugotovljena in zavrnjena površina ostala enaka. Na oba zapisnika je tožnik dal pripombo, da mu ni cilj, da bi krmo vozil iz oddaljenih površin, temveč, da bi bilo čim več krme doma. Naknadno pa je dal pripombe 10. 3. 2010. Drugostopenjski organ razloguje, da je bila tožniku z možnostjo dajanja pripomb na zapisnik dana možnost, da pojasni razloge, zakaj je kontrolor nepravilno ali nepopolno ugotovil dejansko stanje, s pripombami na zapisnik pa tožnik dejanskega stanja ni izpodbijal. Pripomb, danih šest mesecev po izvedbi kontrole, ni mogoče upoštevati. Ne glede na to pa drugostopenjski organ glede tožnikovih pripomb in njegovih tožbenih navedb opisuje, kakšna so zemljišča, ki so po dejanski rabi opredeljena s šiframi 1300, 1800, 1222. Navaja, da je preveril tudi evidence dejanske rabe (ortofoto posnetke iz 2006 in 2009), iz katerih je jasno razvidno, da prijavljene površine spornih GERK-ov ne ustrezajo prijavljeni rabi šifra 1300 oziroma 1800 in je zato prvostopenjski organ utemeljeno zaključil, da je tožnik prijavil večjo površino, kot je dejansko upravičen. Površine z dejansko vrsto rabe, ki jo je ugotovil kontrolor (1500, 1410 in 9999) niso upravičene površine, na podlagi katerih bi bil tožnik upravičen do plačila KOP. Kontrola površin je bila izvedena z metodo planimetriranja, ki je ena izmed metod merjenja površin oziroma se pri merjenju večjih površin praviloma uporablja. Glede na navedeno drugostopenjski organ zaključuje, da je odločitev prvostopenjskega organa glede neupravičene površine, za katero niso izpolnjeni pogoji za izplačilo sredstev in se zanje uporabijo pravila o znižanju in izključitve, pravilna.

V zvezi z namerno kršitvijo, ki jo je prvostopenjski organ vezal na prejem predtiska s podatki o GERK-ih, drugostopenjski organ ugotavlja, da je bil predtisk za leto 2009 tožniku posredovan, vendar ni mogoče z gotovostjo trditi, da ga je tožnik prejel. Zato je presodil, da tožniku ni mogoče očitati namernosti pri prijavi GERK-ov in v tej posledici uporabiti strožje sankcije po 53. členu Uredbe 796/2004/ES. Nepravilnosti je treba obravnavati skladno s prvim in drugim odstavkom 16. člena Uredbe 1975/2006/ES, ki določata, da se podlaga za izračun pomoči, povezane z ukrepi na površino, določi v skladu s členom 50 (1), (3) in (7) Uredbe 796/2004/ES. V smislu te določbe je, ob ugotovitvi, da 29,27 ha prijavljene površine predstavlja neupravičeno površino z neustrezno rabo in je ugotovljene površine le 109,26 ha, preveč prijavljene površine pa 26,79 % ugotovljene površine, prvostopenjski organ zahtevek za KOP-REJ in KOP-ZVE utemeljeno v celoti zavrnil. V zvezi z odločitvijo prvostopenjskega organa o znižanju plačila po ugotovljenih kršitvah pri kontroli navzkrižne skladnosti drugostopenjski organ iz zapisnika o kontrolnem pregledu goveda z dne 23. 9. 2009 povzema, da je bilo pri kontroli ugotovljeno, da živali z ušesnimi številkami SI 83629024, SI 73629025, SI 53629041 in SI 83629031 niso označene v skladu s Pravilnikom o identifikaciji in registraciji goved. Zato je prvostopenjski organ utemeljeno odločil, da bi bilo treba, če bi bil tožnik upravičen do plačil na površino, zaradi predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju, plačila znižati za 1 %. Poudaril pa je še, da je tožnik z oddajo vloge prevzel odgovornost za vse prijavljene podatke. Hkrati se je strinjal, da je seznanjen s pogoji za vlaganje zahtevkov ter za pridobitev plačil v letu 2009. Tožnik vlaga tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Zatrjuje, da ne drži trditev, da ni imel pripomb na zapisnik o kontrolnem pregledu z dne 23. 9. 2009 oziroma 2. 10. 2009. Kontrola se je začela opravljati 23. 9. 2009 in tedaj je bil na kmetiji prisoten. Vendar pa zapisnik ni bil sestavljen v skladu z določbama 75. in 76. člena ZUP, ki predpisujeta, na kakšen način se zapisnik sestavlja in kaj mora biti v njem navedeno. Iz konkretnega zapisnika pa izhaja zgolj to, da se je kontrola začela izvajati na kraju samem 23. 9. 2009 ob 19.30 uri, ne pa kako se je opravila. Prav tako ni razvidno, na kakšen način so bile ugotovljene nove poljine pri GERK-PID 1706849, 1706152, 4250000, 4020009, 4399651, 4399667, 4399247, 4399347, 4399357, niti na kakšen način oziroma s katerimi sredstvi so bile določene površine enot rabe oziroma poljin. Kot metoda merjenja je v zapisniku navedena le kratica „PLAN“, ki ni pojasnjena, in tožnik zgolj predvideva, da gre za merilno tehniko planimetriranja. S to metodo pa se tožnik ni strinjal, poleg tega kontrolor ni opravil meritev in jih tudi ni opravil na predpisan način, pač pa zgolj fotografiral posamezne površine. Ugotoviti tudi ni moč, ali so bile skladno z Uredbo in Pravilnikom o metodah ugotavljanja in merjenja kmetijskih parcel ter o tolerancah meritev tolerance sploh upoštevane in v kolikšni meri. Kot izhaja iz opombe kontrolorja, zapisnik ni bil zaključen v prisotnosti stranke, ampak je bil natisnjen kasneje. Kdaj in v kakšnih okoliščinah je bil podpisan s strani tožnika, pa iz zapisnika ni razvidno. Dejstvo je, da tožniku zapisnik ni bil prebran in mu ob podpisu tudi ni bilo pojasnjeno, ali podpisuje svojo navzoč pri pregledu, ali tudi strinjanje z vsebino poročila. Naknadno je bil sestavljen nov zapisnik. Ob drugi kontroli pa tožnik ni bil prisoten, pač pa zgolj zaprošen za podpis zapisnika, tudi tedaj pa mu ni bilo pojasnjeno, kaj podpisuje. Iz zapisnika izhaja, da je bil pregled zaključen 2. 10. 2009 in da je trajal 45 ur, kar pa ne drži. Kontrola na kraju samem je trajala zgolj nekaj ur, preostanek pregleda, ki je očitno obsegal samostojno sestavo zapisnika, pa je kontrolor opravil sam. Glede na množico številčnih podatkov, katerim niso bile priložene fotografije, niti ortofoto posnetki, aplikacija pa tudi ni dopuščala vnosa oziroma pripenjanja le-teh, tožnik ob podpisu zapisnika ni mogel dati vsebinskih pripomb. Niti mu ni bila dana možnost, da poda pisne pripombe po tem, ko bo zapisnik proučil. Pripombe je podal šele 10. 3. 2010, kar pa je še vedno pred izdajo izpodbijane odločbe. S takšnim postopanjem je bil kršen 9. člen ZUP. V obravnavanem primeru tudi ni šlo za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP, kot to navaja drugostopenjski organ.

Tožnik meni, da sta oba upravna organa ravnala nepravilno, ko nista upoštevala njegovih pripomb na zapisnik oziroma pritožbenih ugovorov. Izpodbijal je kontrolorjeve ugotovitve: v zvezi z GERK-PID 4399247 da izločena površina 30 a predstavlja vrsto rabe 1800 in se je na tej površini izvajala paša živali; v zvezi z GERK-PID 4399651 da izločena površina 100 a predstavlja vrsto rabe 1800, na njej se nahajata dve vrtači, ki jih skoraj v celoti strojno obdeluje, le na najbolj strmem delu vrtač so panji posekanih dreves, vmes pa travinje, ki ga živali pasejo. Na delu GERK-a rastejo hruške, med katerimi se izvaja paša; v zvezi z GERK-PID 4250009 da izločena površina 753 a predstavlja vrsto rabe 1800, na njej se izvaja paša; v zvezi z GERK-PID 4250000 da izločena površina 413 a predstavlja vrsto rabe 1800, na njej se izvaja paša; v zvezi z GERK-PID 1706152 da se na površini 1283 a, ki jo je kontrolor izločil kot rabo 1500, nahajajo visokodebelne hruške, del pa spada v rabo 1800. Kontrolor je v izmero nepravilno vključil senco kozolca in dve premični krmilnici za teleta; v zvezi z GERK-PID 1706849 da izločena površina 222 a predstavlja vrsto rabe 1800, na njen se izvaja paša živali; v zvezi z GERK-PID 4399357, da je površina izločena neupravičeno, ker se na njej izvaja paša; v zvezi z GERK-PID 4399347 da je površina izločena neupravičeno, ker se na njej izvaja paša. Kontrola je bila opravljena po zaključku vegetacije, pri čemer je bila vloga vložena aprila. Tožnik navaja, da ni bil izveden noben ugotovitveni postopek (pri rabi 1500 ni navedeno, kolikšno je število dreves) in odločbe ni mogoče preizkusiti. Drugostopenjski organ navaja, da je preveril evidenco dejanske rabe, vendar datumi ortofotov za 2009 niso navedeni in ni mogoče ugotoviti, ali so napravljeni pred ali po vložitvi vloge. Prvostopenjski in drugostopenjski organ bi morala preveriti kontrolorjeve ugotovitve in postaviti izvedenca ustrezne stroke oziroma opraviti superkontrolo. Tožnik izpodbija odločitev tudi v delu, ki se nanaša na označevanje govedi. Priznava, da je bilo ugotovljeno, da je označenih manj kot 100%, a več kot vključno 80% govedi, vendar tudi, da imajo štiri teleta, ki so se skotila 30. 5. 2009, 14. 6. 2009, 25. 6. 2009 in 16. 7. 2009, že potni list in identifikacijsko številko, ki pa jim jo zaradi paše ni bilo mogoče fizično namestiti. Upoštevati je, da je imel tožnik na dan 23. 9. 2009 skupaj 182 živali, kar pomeni, da so štiri teleta predstavljala skupaj dobre 2% vseh živali. Glede drugostopenjske odločbe tožnik ugovarja, da je odločeno samo o 3. točki izreka prvostopenjske odločbe, v zvezi s pritožbo, ki se je nanašala na samo zavrnitev zahtevka za izplačilo plačilnih pravic, pa ni bilo odločeno in je zato podana bistvena kršitev pravil postopka. Tožnik predlaga, da sodišče prvostopenjsko odločbo odpravi in toženki naloži povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka je v odgovoru na tožbo obrazloženo prerekala tožbene navedbe, ponovila je stališča, ki jih je zavzel drugostopenjski organ v svoji odločbi in predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pravne podlage za odločanje o tožnikovem zahtevku KOP za leto 2009 so Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (v nadaljevanju Uredba KOP) ter Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (v nadaljevanju Uredba). Tožnik je vložil zahtevke za podukrep KOP 214-II/7: sonaravna reja domačih živali in podukrep KOP: 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zvezi (13. člen Uredbe KOP). Pogoje, ki bi jih moral izpolnjevati, da bi bil upravičen do plačila za uveljavljana podukrepa, določa Uredba KOP v 14. členu in podrobneje v Prilogi 2 te uredbe. Nadzor nad upravičenimi površinami zemljišč (KOP je ukrep na površino) pa ureja v 24. členu. V tej določbi odkazuje na predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v tem primeru Uredba), predpis, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju (Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju), Uredbo 1975/2006/ES ter Prilogo 2 te uredbe. Uredba 1975/2006 se v 16. členu glede podlage za izračun pomoči navezuje na 50. člen Uredbe 796/2004/ES in določa, da se v primeru, če prijavljena površina presega površino, določeno v skladu s tretjim odstavkom Uredbe 796/2004, razlika pa je več kot 3% in ne več kot 20%, odšteje dvakratno ugotovljeno razliko, če je razlika več kot 20%, pa se za zadevni ukrep pomoč ne odobri.

V skladu z Uredbo se kontrole upravičenosti izvajajo z administrativnimi kontrolami (20. člen Uredbe) in kontrolami na kraju samem (21. člen Uredbe). Glede načina ugotavljanja površin pri kontroli na kraju samem Uredba v 25. členu napotuje na 30. člen Uredbe 796/2004/ES, ki določa, da se površine enot rabe oziroma poljin določijo s kakršnimi koli sredstvi, ki dokazano zagotavljajo meritve take kakovosti, ki je vsaj enakovredna kakovosti, potrebni za veljaven tehnični standard, kot je oblikovan na ravni Skupnosti. Republika Slovenija je metode merjenja določila v Pravilniku o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev, med njimi merjenje na ekranu iz ortofotov narejenih iz letalskih ali satelitskih posnetkov (druga alinea prvega odstavka 2. člena), torej metodo planimetriranja (planimetriranje pomeni določanje površin GERK-ov s pomočjo programske rešitve na ortofoto podlagi). Določitev te metode v Pravilniku izkazuje, da je v strokovnem pogledu sprejeta kot metoda, ki daje podatke o zemljiščih z dovolj veliko zanesljivostjo in je ustrezna v smislu 30. člena Uredbe 796/2004/ES. Merjenje iz ortofotov je poleg merjenja z GPS napravo metoda, ki se praviloma uporablja za merjenje površin (2. člen Pravilnika). V strokovnem smislu je priporočena, kot pojasnjuje tudi drugostopenjski organ, predvsem za kontrolo večjih površin, zapletenih oblik oziroma če je zaradi lastnosti terena merjenje z GPS napravo oteženo.

Da je tožnik vedel, da je kontrolor pri kontroli uporabil navedeno metodo merjenja zemljišč, po mnenju sodišča izhaja iz tožbenih navedb, čeprav tožnik navaja, da je to le predvideval glede na kratico PLAN v zapisniku. Podatki upravnega spisa sodišču ne vzbujajo dvoma, da glede na okoliščine obravnavanega primera te metode ne bi bilo mogoče uporabiti, ob tem, da tudi Služba za kontrolo, ki v okviru prvostopenjskega organa opravlja nadzor dela kontrolorjev, uporabe te metode ni odrekla (razvidno iz njenega dopisa z dne 17. 3. 2010). Glede tožnikovih pripomb, da ne drži, da se je kontrola izvajala 45 ur, kot izhaja iz zapisnika o kontroli, pa je upoštevati, da je kontrolor opravil ogled na kraju samem (tudi tožnik navaja, da je ogled trajal nekaj ur) in da je moral po ugotovljenih odstopanjih in določitvi površin enot rabe rezultate merjenja iz ortofotov vnesti v aplikacijo, za vse to pa je bilo potrebno glede na obseg kontroliranih GERK-ov več časa.

Zapisnik o kontroli ureja 24. člen Uredbe, ki se opira na 28. člen Uredbe 796/2004/ES, kar predstavlja specialno ureditev glede na 75. in 76. člen ZUP. Po 28. členu Uredbe 796/2004/ES mora zapisnik vsebovati zlasti: sheme pomoči; navzoče osebe; pregledane enote rabe oziroma poljine, izmerjene enote rabe oziroma poljine, rezultate merjenj za izmerjene enote rabe oziroma poljine in uporabljene metode merjenja; število in vrsto živali in kadar je primerno, številke ušesnih znamk, vpise v register in računalniško zbirko za govedo ter vse preverjene spremne dokumente, rezultate preverjanja in kadar je potrebno, posebna opažanja glede posamičnih živali in/ali njihovo identifikacijsko oznako; ali je bil kmet obveščen o obisku in koliko časa vnaprej; navedbo katerihkoli specifičnih kontrolnih ukrepov, ki se izvajajo v okviru posamičnih shem pomoči; navedbo katerihkoli nadaljnjih kontrolnih ukrepov, ki so bili izvedeni. Sodišče ugotavlja, da zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine št. 100292255/POV/1/2 in zapisnik o kontrolnem pregledu govedi ERZ1 št. 100292255/GOV_ERZ1/2/1 vsebujeta predpisane podatke. Glede vodenja zapisnika pa je po mnenju sodišča treba izhajati iz dejanja, ki ga zapisnik izkazuje, to pa je kontrola (skladnosti prijavljenih površin in rastlin s stanjem na kraju samem oziroma kontrola živali) in njene izvedbe. Če se kontrola izvaja s posebno tehnično metodo, se to temu ustrezno zapisuje; pri merjenju površin iz ortofotov z vnašanje grafičnih in numeričnih podatkov v računalniške aplikacije. Z zapisanim se nosilec kmetijskega gospodarstva seznani ustno, predvsem pa s pregledom zapisnika in je s tem zadoščeno standardu transparentnosti sestave zapisnika. Zapisnik se sklene s podpisom navzočih oseb. Zapisnika o kontroli površine št. 100292255/POV/1/2 in o kontroli živali 100292255/GOV_ERZ1/2/1 sta tožnik in kontrolor podpisala. Sodišče ugotavlja, da tudi glede opisanih formalnih zahtev za zapisnik v obravnavani zadevi ni prišlo do napak. Oba zapisnika sta bila sestavljena v skladu z relevantnimi določbami in ju je šteti za javni listini, ki predstavljata dokaz o poteku in vsebini dejanj kontrole (80. člen ZUP).

Trditve tožnika, da se ni mogel seznaniti z vsebino zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine, sodišče ocenjuje za neutemeljene. Nesporno je, da je bil zapisnik (zakaj sta bila izdana dva zapisnika in v čem se razlikujeta, je v drugem zapisniku pojasnjeno) tožniku izročen, torej je lahko preveril, kakšna neskladja je kontrolor ugotovil in tem ugotovitvam nasprotoval. Sodišče namreč ne more sprejeti tožnikovih navedb, da ni bil seznanjen s pomenom podpisa zapisnika. Nenazadnje je pripombe na zapisnik tudi dal (že ob podpisu, nato pa še naknadno 10. 3. 2010), torej je vedel, da podpis ne pomeni le potrditev prisotnosti. Če pa je menil, da zaradi obsežnosti podatkov v zapisniku njegove vsebine ne more takoj preveriti, bi lahko prosil za podaljšanje roka za pripombe, vendar tako ni postopal. Podatki spisa (navzočnost tožnika pri kontroli, vročitev zapisnika) ne dajejo podlage za zaključek, da tožniku ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku oziroma seznanitev o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, zaradi česar naj bi bilo, kot trdi v tožbi, kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. (Prav ima tožnik le, da prvostopenjski organ ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku). Pripombe, ki jih je dal v prvostopnem postopku, so bile proučene (to izhaja iz dopisa Službe za kontrolo z dne 17. 3. 2010). Če jih je prvostopenjski organ ocenil za neutemeljene in jih zato pri odločanju ni upošteval (ker je bil tožnik o proučitvi pripomb obveščen – s prej navedenim dopisom, se prvostopenjskemu organu po mnenju sodišča v odločbi do njih ni bilo treba posebej opredeljevati), pa to ne pomeni, da je bil tožnik oškodovan pri uveljavljanju svojih pravic. Do ugovorov, ki jih je podal v pritožbi, se je obrazloženo opredelil drugostopenjski organ v svoji odločbi. V tožbi tožnik izpodbija ugotovitve na GERK-ih, kot jim je oporekal v pritožbi (sodišče jih je navedlo pri povzetku drugostopenjske odločbe). S pojasnili drugostopenjskega organa, zakaj tožnik s svojimi pripombami ne more biti uspešen, pa se sodišče strinja. Za uveljavljani ukrep za leto 2009 so se upoštevali podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge (prvi odstavek 14. člena Uredbe) in je drugostopenjski organ tožniku pravilno pojasnil, da spremembe GERK-ov, izvedene v letu 2010, na postopke uveljavljanja neposrednih plačil za leto 2009 nimajo vpliva. Na relevantni datum vpisani podatki so se morali ujemati s stanjem v naravi. Upoštevne pa so vrste dejanske rabe, ki so opredeljene v Pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma njegovi prilogi, Šifrantu in opisu vrst dejanske rabe kmetijskih zemljišč ( drugi odstavek 6. člena Uredbe). Tožnik svoje trditve, da je kontrolor neutemeljeno iz GERK-ov izločil površine, na katerih je ugotovil rabo 1500, 1410, 1600 in 999), utemeljuje s tem, da se na tej površini izvaja paša živali in bi zato morala biti uvrščena v vrsto rabe 1800 (v obrazcu D je prijavil vrsto rabe 1300). Že drugostopenjski organ mu je pravilno pojasnil, da zgolj paša še ne pomeni, da je zemljišče s tem dobilo tisto kvaliteto, da se uvršča v kmetijsko površino z vrsto rabe, opredeljeno s Šifrantom. Tožnikova trditev, da ni bil izveden ugotovitveni postopek glede ugotavljanja vrste rabe, ne drži, saj je bil temu namenjen kontrolni postopek, iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem pa izhaja, kakšno vrsto rabe je na posameznih GERK-ih kontrolor ugotovil. Da ni jasno, katere ortofoto posnetke je kontrolor upošteval (ob tem da je opravil tudi ogled GERK-ov), se sodišče s tožnikom tudi ne more strinjati, saj mu je Služba za kontrolo v dopisu z dne 17. 3. 2010 sporočila, da so bili to posnetki iz leta 2009 (kar je preveril tudi drugostopenjski organ), primerjava le-teh s prijavljenimi površinami pa izkazuje medsebojno neskladje, ki ga tožnik ni uspel ovreči (za to po mnenju sodišča ne zadostujejo fotografije brez katastrskih oziroma drugih podatkov za identifikacijo, niti to, da je bila kontrola opravljena v septembru, po koncu rastnega obdobja, ker to samo po sebi dejanske rabe ne more spremeniti, sicer pa poraslost z drevjem in grmičevjem, kar predstavlja vrsto rabe 1500, ki je bila ugotovljena pri kontroli, pomeni, da gre za zaraščanje v daljšem obdobju).

Kot je sodišče že navedlo, je kontrolorjeve ugotovitve preverjala Služba za kontrolo, nato pa so bile preverjene pred izdajo odločb. Za izvedbo superkontrole, ki je namenjena preprečevanju in odkrivanju goljufij (tretji odstavek 19. člena Uredbe) prvostopenjski organ ni videl razlogov (npr. napake kontrolorja, ugotovljene pri kontroli zapisnika, uporabi ortofoto posnetkov oziroma interpretaciji GERK-ov). Po vsem pojasnjenem pa tudi po mnenju sodišča dodatno preverjanje kontrolorja ni bilo potrebno. Dejansko stanje za odločitev je bilo tudi brez izvedbe superkontrole pravilno in popolno ugotovljeno.

Po podatkih, ki izhajajo iz spisov, je tožnik uveljavljal plačilo za ukrepa KOP-REJ in KOP-ZVE na površini 138,51 ha. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da 29,27 ha prijavljene površine predstavlja neupravičeno površino z neustrezno rabo, tako, da je ugotovljena površina (tj. površina, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči) le 109,24 ha. Preveč prijavljena površina predstavlja 26,79% ugotovljene površine. Po že podani presoji tožnik ni dokazal, da bi bile te ugotovitve napačne. Zato je, ker ugotovljene nepravilnosti predstavljajo več kot 20% ugotovljenih površin, tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka v celoti utemeljena (16. člen Uredbe 1975/2006/ES, drugi odstavek 33. člena Uredbe). Torej so tudi očitki o kršitvi materialnega prava neutemeljeni.

Ugotovitve nepravilnosti iz kontrole o navzkrižni skladnosti (za katero je tožnik zavezanec po 3. členu Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju) bi vplivale na izplačilo neposrednih plačil, če bi tožnik sicer bil upravičen do teh plačil, in bi se glede na ugotovljeno kršitev – neoznačitev govedi, ovrednoteno s 5 točkami (Standard za identifikacijo in registracijo govedi), znižala za 1% (tretji odstavek 6. člena navedene uredbe). Sodišče ugotavlja, da je bila tudi ta kršitev pravilno ugotovljena, saj Pravilnik o identifikaciji in registraciji govedi zahteva, da mora biti govedo označeno čim prej po rojstvu oziroma preden se premakne na drugo lokacijo, najpozneje pa do starosti 20 dni. Da tožnik v tem roku štirih telet ni označil, tudi po njegovih navedbah ni sporno, okoliščine, ki jih tožnik za to navaja, pa po pravilniku niso opravičljiv razlog.

V delu odločitve, v katerem je prvostopenjski organ tožnika sankcioniral z zmanjšanjem pomoči v naslednjih treh letih (2. točka izreka prvostopenjske odločbe), je bilo tožniku ugodeno z odločbo organa druge stopnje. Kolikor tožnik napada izrek drugostopenjske odločbe (da ni odločeno o pritožbi v celoti), sodišče odgovarja, da drugostopenjska odločba, s katero je odločeno o pravnem sredstvu, v upravnem sporu ni izpodbijani akt, temveč je to prvostopenjska odločba, s katero je meritorno odločeno o pravici ali obveznosti (2. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Z drugostopenjsko odločbo, ki jo navaja tožnik, pa tudi ni bilo odločeno o tožnikovi pritožbi zoper zavrnitev zahtevka za izplačilo plačilnih pravic.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Stroškovni zahtevek tožnika je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.