Jedro

Prekršek po drugem odstavku 12. člena ZVMS lahko stori le lastnik živali. S tem, ko sodišče ni ugotovilo navedenega odločilnega dejstva, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se izpodbijana sodba glede prekrška po 8. točki prvega odstavka 95. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti razveljavi in se zadeva vrne okrajnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Veterinarska uprava RS, Območni urad Maribor, je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku R. V. spoznal za odgovornega za prekršek po 6. točki prvega odstavka 95. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Ur. l. RS, št. 93/2005, v nadaljevanju ZVMS), za katerega mu je določil globo 417,29 EUR, in prekršek po 8. točki prvega odstavka 95. člena ZVMS, za katerega mu je določil globo 417,29 EUR, nato pa mu je izrekel enotno globo 834,58 EUR ter mu naložil še plačilo povprečnine. Okrajno sodišče v Lendavi je z uvodoma navedeno sodbo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno ter mu naložilo plačilo sodne takse.

2. Vrhovna državna tožilka je zoper uvodoma navedeno sodbo okrajnega sodišča v zvezi z odločbo o prekršku prekrškovnega organa v zvezi s prekrškom, opisanim pod točko 2 izreka odločbe prekrškovnega organa, ter izrečeno enotno globo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče „odločbo o prekršku v delu, ki se nanaša na dejanje, opisano pod točko 2 odločbe, ter izrečeno enotno globo, spremeni“.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Vložnica v zahtevi za varstvo zakonitosti povzema dejansko stanje, kot ga je ugotovil prekrškovni organ, ter navaja, da izpodbijane sodbe ni mogoče preveriti, ker je v odločilnih dejstvih nerazumljiva. Po stališču vložnice je v obravnavani zadevi bistveno vprašanje lastništva telice, o tej okoliščini pa izpodbijana sodba nima razlogov, zaradi česar je v tem delu, ki je bistven za oceno, ali je storilec storil očitani prekršek, ni mogoče preizkusiti. Glede na podatke v spisu pravni posel med lastnikom A. V. in storilcem R. V., na podlagi katerega bi prišlo do prenosa lastništva, še ni bil opravljen. Po stališču vrhovne državne tožilke s tem, ko je R. V. od lastnika živali A. V. zahteval, da telico odpelje, niti pravno niti dejansko ni opravil premika živali. A. V. se je namreč sam vrnil po telico, sam pa bi tudi moral poskrbeti za to, da je žival na predpisan način registrirana in označena. Zgolj okoliščina, da se je telica nahajala na posestvu obsojenca, ne more zadoščati za zaključek, da je ta tudi imetnik živali. Prekršek po drugem odstavku 12. člena ZVMS pa lahko stori le lastnik živali. Izpodbijana sodba pa o tem dejstvu nima razlogov oziroma so ti nejasni.

5. Po določbi drugega odstavka 12. člena ZVMS mora imetnik živali voditi predpisane evidence in registre ter zagotoviti sledljivost živali pri premikih. Imetnik živali je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik živali oziroma je trajno ali začasno odgovoren za živali (14. točka 5. člena ZVMS). ZVMS v 28. točki 5. člena opredeljuje premik kot vsak komercialni ali nekomercialni premik živali z izvornega gospodarstva oziroma drugega mesta izvora na drugo lokacijo (namembni kraj) oziroma odprema pošiljke živalskih proizvodov in krme, ne glede na namen, promet pa je po določbi 31. točke 5. člena ZVMS komercialni premik živali in živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, znotraj RS. Sledljivost je opredeljena kot možnost sledenja in spremljanja živali, živalskih proizvodov in krme skozi vse faze pridelave, predelave, distribucije in uničenja, vključno s sledenjem snovi, ki so namenjene za vključitev v živilo ali se zanje pričakuje, da bodo vključene v živilo ali krmo, ter zdravil, namenjenih za uporabo v veterinarski medicini (38. točka 5. člena ZVMS). Za prekršek po 8. točki prvega odstavka 95. člena ZVMS se kaznuje pravna oseba, ki ne zagotovi sledljivosti živali pri premikih.

6. Odločilna dejstva, ki jih je treba ugotoviti za obstoj očitanega prekrška, so lastništvo živali, pri čemer je lastnik živali lahko pravna ali fizična oseba, obstoj prometa oziroma premika živali in opustitev zagotovitve sledljivosti živali. Iz izreka odločbe o prekršku prekrškovnega organa izhaja, da je R. V. s tem, ko je neoznačeno žival vrnil A. V., ni izvedel prometa z živalmi v skladu s predpisanimi pogoji, ker ni zagotovil sledljivosti živali pri premikih, kršil določbo drugega odstavka 12. člena ZVMS in tako storil prekršek po 8. točki (prvega) odstavka 95. člena. V obrazložitvi sodbe, s katero je zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo, je sodišče ob presoji storilčevih navedb v zahtevi ugotovilo, da je A. V. storilcu prekrška dolgoval večjo vsoto denarja, da mu je za to (kot delno povračilo dolga) dostavil telico in jo na zahtevo storilca tudi odpeljal s storilčevega travnika. Sodišče povzema tudi izjavo A. V., ki je storilcu zgodaj zjutraj pripeljal telico, nato pa jo je na storilčevo zahtevo oziroma pritisk še isti dan odpeljal, ter inšpekcijska zapisnika z dne 9. 5. 2007 in 18. 5. 2007, iz katerih izhaja, da je storilec telico vrnil A. V. šele po opravljenem inšpekcijskem pregledu.

7. Glede na navedeno je treba pritrditi vložnici zahteve, da izpodbijana sodba (pa tudi odločba prekrškovnega organa) nima razlogov o tem, da je R. V. postal lastnik telice. Kot je bilo že navedeno, obstoj lastništva nad živaljo predstavlja eno od odločilnih dejstev za ugotovitev, da je bil storjen očitani prekršek. S tem, ko sodišče ni ugotovilo navedenega odločilnega dejstva, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 8. Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano sodbo okrajnega sodišča glede prekrška, opisanega pod točko 2 odločbe prekrškovnega organa, razveljavilo zaradi bistvene kršitve postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ter zadevo v tem delu vrnilo okrajnemu sodišču v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo sodišče moralo ugotoviti, ali je R. V. postal lastnik telice, pri čemer bo moralo upoštevati določbo 60. člena Stvarnopravnega zakonika o pridobitvi lastninske pravice s pravnim poslom. Prav tako bo sodišče moralo pojasniti, ali je bila dejanska izročitev telice opravljena in ali je R. V. imel voljo sprejeti telico. Čeprav vrhovna državna tožilka v zahtevi tega ne uveljavlja, pa bo moralo sodišče v primeru, da bo v ponovljenem postopku ugotovilo obstoj očitanega prekrška, razjasniti tudi, ali je R. V. prekršek storil kot pravna oseba (na kar je mogoče sklepati iz pravne opredelitve prekrška po 8. točki prvega odstavka 95. člena ZVMS) ali fizična oseba (glede na višino za ta prekršek določene globe je mogoče sklepati, da je bila globa V. določena na podlagi petega odstavka 95. člena ZVMS).