Jedro

V Pogodbi je kot pogodbena stranka in kot prejemnik sredstev navedena "brezposelna oseba S.V.", ki je tudi podpisnik pogodbe. Dejstvo, da je ob njegovem podpisu pečat tožene stranke kot samostojnega podjetnika, in dejstvo, da so bila ta sredstva nakazana njemu kot samostojnemu podjetniku, ni odločilno za opredelitev narave spornega razmerja in v zvezi s tem vrste spora. Odločilna je narava danih sredstev oziroma namen, za katerega so bila dana.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložila proti toženi stranki tožbo, s katero je zahtevala plačilo 2.893,37 EUR s pripadki iz naslova vračila sredstev, ki so bila izplačana toženi stranki kot brezposelni osebi po Pogodbi o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva z dne 11. 11. 2003 (v nadaljevanju Pogodba) kot sofinanciranje njene zaposlitve. Tožena stranka se je po Pogodbi zavezala ohraniti samozaposlitev najmanj 2 leti, v kolikor pa bi samozaposlitev po njeni volji ali krivdi trajala manj od navedenega časa, se je zavezala prejeta sredstva vrniti v roku 30 dni od poziva tožeče stranke skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi (8. člen Pogodbe). Tožena stranka se je samozaposlila dne 10. 11. 2003, vendar svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila, saj je njeno socialno zavarovanje prenehalo z dnem 10. 01. 2004. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom VII Pg 593/2008 z dne 21. 04. 2008 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi in je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Sodišče je ugotovilo, da predmetni spor ne sodi v kategorijo gospodarskih sporov, kot odločilno za takšno sklepanje pa je štelo, da je tožena stranka fizična oseba, ki niti ob vložitvi tožbe niti kasneje ni bila registrirana kot samostojni podjetnik posameznik.

Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožuje tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in odloči, da je za odločanje v predmetnem sporu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določbe 4b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 - 67/02) je vključitev v program aktivne politike zaposlovanja opredeljena kot temeljna pravica brezposelne osebe. ZZZPB to področje ureja v IV. poglavju (členi 48 - 53), kjer med drugim predvideva različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, od katerih so nekateri namenjeni neposredno brezposelnim osebam oziroma zavarovancem, nekateri pa delodajalcem kot pomoč pri ohranjanju zaposlitev in ustvarjanju možnosti za nove zaposlitve. Tako je v 49. členu iz naslova vključitve v program aktivne politike zaposlovanja predvideno kritje različnih stroškov brezposelnim osebam, med drugim tudi stroškov v zvezi s samozaposlitvijo. ZZZPB vključitev v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja opredeljuje kot posebno pravico brezposelne osebe (49.a člen), ki se po svoji naravi lahko uvršča med socialne pravice. Vendar pa ta sklop pravic država zagotavlja iz posebnih proračunskih sredstev (povzeto iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII R 32/2006).

Po določbi 2. točke 1. odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) veljajo pravila v postopku v gospodarskih sporih v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti in v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz 1. točke 1. odstavka 481. člena ZPP, kjer je med drugimi naveden zavod, vključno z javnim zavodom.

Tožeča stranka je v danem primeru zavod, tožena pa fizična oseba S.V. Slednji je v času sklenitve pogodbe že bil registriran kot samostojni podjetnik posameznik, vendar pa je vprašljivo, ali je v tem svojstvu nastopal tudi kot pogodbena stranka in ali je predmetni spor v zvezi z opravljanjem dejavnosti tožene stranke kot samostojnega podjetnika.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v Pogodbi navedena kot pogodbena stranka in kot prejemnik sredstev "brezposelna oseba S.V.", ki je tudi podpisnik pogodbe. Dejstvo, da je ob njegovem podpisu pečat tožene stranke kot samostojnega podjetnika, in dejstvo, da so bila ta sredstva nakazana njemu kot samostojnemu podjetniku, ni odločilno za opredelitev narave spornega razmerja in v zvezi s tem vrste spora. Odločilna je narava danih sredstev oziroma namen, za katerega so bila dana. Tega pa je mogoče razbrati iz 2. člena Pogodbe, ki kot predmet določa sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva z namenom razreševanja brezposelnosti s samozaposlitvijo (za samozaposlitev pa se po 4. členu Pogodbe med drugim šteje opravljanje pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti s statusom samostojnega podjetnika posameznika) in odpiranja novih delovnih mest v malih in srednje velikih podjetjih. Temeljni namen danih sredstev je bil torej razreševanje brezposelnosti. Zato spora, ki nastane v zvezi s temi sredstvi med zavodom in osebo, ki je vključena v aktivno politiko zaposlovanja, ni mogoče šteti kot spora v zvezi z opravljanjem dejavnosti, temveč gre za premoženjski spor iz civilno-pravnega razmerja, za katerega je v danem primeru pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (tako tudi odločba Vrhovnega sodišča opr. št. VIII R 32/2006).

Glede na navedeno se izkaže, da je pritožba tožeče stranke neutemeljena in je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa (2. točka 365. člena ZPP).