Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Celotne dikcije zapisa v zemljiški knjigi, ki se sklicuje na neposredno izvršljiv notarski zapis po 142. členu SPZ in vsebuje zaznambo izvršljivosti terjatve, ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za zaznambo neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. členu SPZ.
Ugasnitev hipoteke zaradi poteka časa po 5. alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje le pravico zahtevati izbris, formalno pa hipoteka do trenutka izbrisa še vedno obstaja in veže, da je sodišče vezano na hipoteko ter da v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta pridržana zemljiškoknjižnemu oziroma pravdnemu sodišču. Izhajati je potrebno iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ, da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku (tu: zastavitelju), če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti. Analogno uporabo drugega odstavka 1034. člena OZ o poroštvu za zastavo potrjuje argumentacija, da je v več (poroštvu) zajeto tudi manj (zastava).
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov (I. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnika sama nosita ugovorne stroške (II. točka izreka). Z vpogledom v zemljiško knjigo je ugotovilo, da pri nepremičninah iz vknjižene ID pravice / zaznambe izhaja zapis: ″Na podlagi odpravka notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. členu SPZ notarja SV 544/09 z dne 1. 7. 2009 se vknjiži hipoteka s pripadki v korist upnika. Zaznamuje se izvršljivost terjatve.‶ Drži dolžnikova navedba, da je od dneva dospelosti do vložitve predloga za izvršbo preteklo več kot 10 let, zapadlost je v notarskem zapisu kreditne pogodbe določena na 25. 3. 2010, predlog za izvršbo je bil vložen 20. 4. 2023, vendar je sodna praksa zavzela stališče, da je pri hipoteki potrebno razlikovati med njenim prenehanjem v materialnem in formalnem smislu. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za izbris iz zemljiške knjige medtem, ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. Na hipoteko je vezano izvršilno sodišče, ki ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je to pridržano zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila ali na izdajo izbrisnega dovoljenja (sklep VSL I Ip 2298/2019). Obstoj hipoteke je razlog, zaradi katerega so neupoštevni zastaralni roki, na katere se sklicujeta dolžnika.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da iz zemljiškoknjižnih izpiskov za nepremičnini izhaja, da se zaznamuje zgolj izvršljivost terjatve, ni pa vpisane zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, kot določa drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) v zvezi z 91. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Iz vpogleda v zemljiško knjigo ne izhaja ali se zaznamba nanaša na celotno terjatev, zavarovano s hipoteko ali ne, kar je v nasprotju z 91. členom ZZK-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta dolžnika utemeljeno opozarjala, da je od dneva dospelosti do vložitve predloga za izvršbo preteklo več kot 10 let, saj je bila zapadlost v notarskem zapisu kreditne pogodbe določena na 25. 3. 2010, predlog za izvršbo pa je bil vložen 20. 4. 2023. Dolžnika sta predlagala, da sodišče vprašanje ugasle hipoteke obravnava kot predhodno vprašanje, saj je zaradi prenehanja poplačilnega upravičenja, kot bistvene vsebine zastavne pravice, vknjižena hipoteka vsebinsko izvotljena in ne služi več namenu. Sodišče bi v okviru predhodnega vprašanja lahko upoštevalo dejstva, na vsak način pa, kolikor je zavzelo stališče, da je vezano na formalno vpisano hipoteko, bi moralo stranki v zvezi z vprašanjem ugasnitve hipoteke napotiti na pot pravde, o čemer se je izrekla sodna praksa VSL I Ip 2298/2019. V konkretnem primeru je pretekel 10-letni rok, ki velja za zastaranje terjatve, pridobljene z izvršilnim naslovom, kamor štejemo tudi neposredno izvršljiv notarski zapis. Četudi bi stališče, da je obstoj hipoteke razlog, zaradi katerega so zastaralni roki neupoštevni, to ne velja za zastaranje terjatve iz naslova obresti, kot je določeno v drugem odstavku 343. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Zastarane obresti se ne morejo poplačati iz hipoteke (sklep VSK II Ip 436/2015).
3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da so brez posebne teže navedbe dolžnikov o tehniki vpisa neposredne izvršljivosti notarskega zapisa po 142. členu SPZ in s tem prehoda zemljiške knjige na elektronsko poslovanje, na katerega nobena od strank ni mogla niti smela imeti vpliva. Upnik je predlogu za izvršbo med drugim predložil končni seznam priznanih terjatev v stečaju prvotnega dolžnika z dne 4. 7. 2017 in sklep St 82/2014 o preizkusu terjatev z dne 15. 7. 2014. Ni dvoma, da je uspešno sodno uveljavljanje terjatve imelo za posledico pretrganje zastaranja, ki je začelo ponovno teči po zaključku stečaja 14. 7. 2021 po 365. členu OZ. Ni res, da je od dospelosti terjatve preteklo več kot 10 let, šteto od 25. 3. 2010, kar je datum zapadlosti. Zastavna pravica, ustanovljena za zavarovanje tujega dolga, je podobna poroštvu, zato je potrebno 1034. člen OZ smiselno uporabljati za učinkovanje pretrganja zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku nasproti zastavitelju oziroma naknadnemu pridobitelju zastavljene nepremičnine. V Komentarju SPZ je zastopano stališče, da zastavitelj z ustanovitvijo hipoteke za zavarovanje obveznosti druge osebe (glavnega dolžnika) hkrati prevzame poroštvo in s tem odgovornost za obveznost. Pri tem zastavitelj, ki ni hkrati glavni dolžnik, za isto obveznost odgovarja omejeno (kot porok), do višine, do katere jo je mogoče poplačati iz vrednosti nepremičnine, obremenjene s hipoteko. Glede na to, da se hipoteka lahko uveljavi ne da bi se prej dalo glavnemu dolžniku dodaten rok za izpolnitev, ima zastaviteljeva odgovornost značilnost solidarnega poroštva. Stališču pritrjuje sodna praksa, sklep VSL II Ip 2979/2014, da je bilo s predlogom za izvršbo zoper glavnega dolžnika pretrgano zastaranje zoper pritožnika kot zastavnega dolžnika. Sodišče je pojasnilo, da je pri tem treba izhajati iz analogne uporabe 1034. člena OZ, da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. Enako stališče je zavzela novejša sodna praksa VSL I Ip 1728/2019, katere bistvo je, da je pretrganje zastaranja terjatve v razmerju do glavnega dolžnika učinkovalo tudi na zastavitelja oziroma hipoteko.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Dolžnika pretežno ponavljata ugovorne trditve, nanje je pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Slednje je glede ugovora pasivne legitimacije po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da pri nepremičninah iz vknjižene ID pravice / zaznambe izhaja zapis: Na podlagi odpravka notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. členu SPZ notarja SV 544/09 z dne 1. 7. 2009 se vknjiži hipoteka s pripadki v korist upnika. Zaznamuje se izvršljivost terjatve.‶ (7. točka obrazložitve sklepa). Dolžnika tej ugotovitvi sodišča prve stopnje pritrjujeta, vendar neutemeljeno navajata, da ni vpisane zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa. Celotne dikcije zapisa v zemljiški knjigi, ki se sklicuje na neposredno izvršljiv notarski zapis po 142. členu SPZ in vsebuje zaznambo izvršljivosti terjatve, ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za zaznambo neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. členu SPZ. Tega tudi nista mogla razumeti drugače dolžnika preden sta se odločila, da bosta prevzela obremenjena solastna deleža na nepremičninah. Zato je publicitetni učinek objave pravnega dejstva izključil njuno dobro vero. Lahko sta pričakovala, da bo upnik ob izpolnitvi zakonskih pogojev vložil predlog za izvršbo, zahteval prodajo njunih solastnih deležev in se poplačal. Dolžnika še neutemeljeno navajata, da iz vpogleda v zemljiško knjigo ne izhaja ali se zaznamba nanaša na celotno terjatev ali ne, kar naj bi bilo v nasprotju z 91. členom ZZK-1.1 Ker ni izrecno določeno drugače, sta lahko dolžnika razumela zapis v zemljiški knjigi samo tako, da se neposredna izvršljivost nanaša na celotno terjatev.
6. Drugi odstavek 142. člena SPZ določa, da se neposredna izvršljivost notarskega zapisa zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Ker sta dolžnika po neprerekanih upnikovih trditvah v predlogu za izvršbo pridobila lastninsko pravico s predhodno lastniško razdelitvijo zastavljenih nepremičnin pred stečajem osnovnega dolžnika 16. 1. 2014, sta postala solastnika obremenjene nepremičnine in s tem zastavitelja. Upnik je dokazal prehod obveznosti oziroma predmeta obveznosti po drugem odstavku 24. člena ZIZ.
7. Nadalje dolžnika neutemeljeno vztrajata pri ugovoru ugasle hipoteke. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je zapadlost terjatve po pogodbe bila 25. 3. 2010, kar je več kot 12 let pred vložitvijo predloga za izvršbo (2. točka obrazložitve sklepa), kar poudarjata dolžnika. Vendar je pravilno pojasnilo razliko med prenehanjem hipoteke v materialnem in formalnem smislu, da ugasnitev hipoteke zaradi poteka časa po 5. alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje le pravico zahtevati izbris, formalno pa hipoteka do trenutka izbrisa še vedno obstaja in veže, da je sodišče vezano na hipoteko ter da v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta pridržana zemljiškoknjižnemu oziroma pravdnemu sodišču (sklep VSL I Ip 2298/2019; 8. točka obrazložitve sklepa).2 Dolžnika neutemeljeno vztrajata, da naj sodišče prve stopnje obravnava vprašanje ugasle hipoteke kot predhodno vprašanje, da bi lahko ta dejstva upoštevalo, da kolikor je vezano na formalno vpisano hipoteko, bi moralo stranki napotiti na pot pravde, o čemer naj bi se izrekla sodna praksa VSL I Ip 2298/2019. Kako se v fazi dovolitve izvršbe oziroma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi rešujejo sporna dejstva ureja zakon. Omenjena sodna praksa VSL I Ip 2298/2019 ni bila izdana v fazi dovolitve izvršbe, temveč v fazi poplačila terjatev, kjer je specialna določba prvega odstavka 202. člena ZIZ. Zato ne gre za primerljivo zadevo.
8. Dolžnika tudi neutemeljeno ponavljata ugovor zastaranja tako glavnice kot podredno obresti. Glede glavnice je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je obstoj hipoteke razlog, zaradi katerega je neupošteven zastaralni rok, na katerega se sklicujeta dolžnika. Upnik ima nesporno v javni zemljiški knjigi vpisano hipoteko. Prvi odstavek 343. člena OZ določa za primer, ko preteče čas zastaranja, se upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, lahko poplača le iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi.
9. Glede zastaranja obresti dolžnika v ugovoru nista izpodbijala upnikovih trditev v predlogu za izvršbo, da se je nad prvotnim dolžnikom 16. 1. 2014 začel stečaj, da je upnikova univerzalna pravna prednica kreditodajalka v stečaju osnovnega dolžnika prijavila terjatev po kreditni pogodbi, da so bile priglašene terjatve priznane v celoti in ločitvena pravica na dolžnikovih solastniških deležih, da se je stečaj nad prvotnim dolžnikom zaključil 14. 7. 2021. Kot dokaz je upnik predlogu za izvršbo priložil prijavo terjatve v stečaju osnovnega dolžnika z dne 14. 3. 2014.3
10. Dolžnika sta v ugovoru zatrjevala, da je nesporno, da pravni predniki upnika niti upnik več kot 12 let zoper prvega in drugega dolžnika niso sprožili sodnega postopka v zvezi z uveljavljanjem terjatve in unovčitve hipoteke, temveč je prvotni upnik z vlogo z dne 14. 3. 2014 prijavil terjatev v stečajni postopek prvotnega dolžnika, s čimer je bilo pretrgano zastaranje zgolj v razmerju do prvotnega dolžnika, ne pa tudi v razmerju do prvega in drugega dolžnika, ki nista imela pravnega položaja poroka niti zastavnega dolžnika, saj sta solastniška deleža pridobila neodvisno od pravnega razmerja med prvotnim dolžnikom in prvotnim upnikom, da tudi če bi se postavili na stališče, da je prijava terjatve v stečajni postopek in delno poplačilo pretrgalo zastaranje v odnosu do dolžnikov, upnik od 5. 4. 2017 do vložitve predloga za izvršbo več kot šest let ni uveljavljal terjatve zoper dolžnika, da je v smislu 348. člena OZ zastarala sama pravica do uveljavljanja zamudnih obresti, da dolžnika več kot šest let nista izpolnila nobene občasne obveznosti niti delno poplačala glavne terjatve (2. točka obrazložitve sklepa).
11. Upnik je v odgovoru na ugovor ponovil trditve iz predloga za izvršbo, tako dejanske, kot pravne, da je uspešno sodno uveljavljanje terjatve zoper prvotnega dolžnika imelo za posledico pretrganje zastaranja, ki je začelo ponovno teči po zaključku stečaja 14. 7. 2021 po 365. členu OZ, da je zastavna pravica, ustanovljena za zavarovanje tujega dolga, podobna poroštvu, zato je potrebno 1034. člen OZ smiselno uporabljati tudi za učinkovanje pretrganja zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku nasproti zastavitelju oziroma naknadnemu pridobitelju zastavljene nepremičnine (3. točka obrazložitve sklepa).
12. Sodišče prve stopnje je s pozivom z dne 5. 6. 2023 poslalo odgovor upnika v izjavo dolžnikoma, ki sta nanj odgovorila v vlogi z dne 7. 6. 2023 in vztrajala pri ugovornih navedbah (4. točka obrazložitve sklepa). Poleg tega sta v vlogi zatrjevala, da uvedba stečajnega postopka zoper glavnega dolžnika ni imela vpliva na pravico upnika, da stečajni postopek zoper prvotnega dolžnika ni bil ovira za sprožitev izvršbe zoper dolžnika in zastaranje terjatve v odnosu do dolžnikov s stečajnim postopkom ni bilo pretrgano.
13. Glede na povzete trditve strank ni sporno, da se je 16. 1. 2024 začel stečaj nad prvotnim dolžnikom - kreditojemalcem, da je prvotni upnik prijavil terjatev in ločitveno pravico z vlogo z dne 14. 3. 2014, ki sta mu bili priznani in da se je stečaj nad prvotnim dolžnikom zaključil 14. 7. 2021. V skladu s 365. členom OZ je priglasitev terjatve v stečajni postopek pretrgala zastaranje in je začelo teči znova šele z zaključkom stečaja v skladu s četrtim odstavkom 369. člena OZ.4 S tem je bilo pretrgano zastaranje zoper vse dolžnike, ne zgolj zoper prvotnega dolžnika. Drugi odstavek 1034. člena OZ (sicer glede poroštva) določa, da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika. Vendar upnik v odgovoru na pritožbo utemeljeno navaja, da zastavitelj z ustanovitvijo hipoteke za zavarovanje obveznosti druge osebe (glavnega dolžnika) hkrati prevzame poroštvo in s tem odgovornost za obveznost. Pri tem zastavitelj, ki ni hkrati glavni dolžnik, za isto obveznost odgovarja omejeno (kot porok), do višine, do katere jo je mogoče poplačati z vrednosti nepremičnine, obremenjene s hipoteko. Glede na to, da se hipoteka lahko uveljavi ne da bi se prej dalo glavnemu dolžniku dodaten rok za izpolnitev, ima zastaviteljeva odgovornost značilnost solidarnega poroštva.5 Izhajati je potrebno iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ, da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku (tu: zastavitelju), če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti.6 Analogno uporabo drugega odstavka 1034. člena OZ o poroštvu za zastavo potrjuje argumentacija, da je v več (poroštvu) zajeto tudi manj (zastava).
14. Upnik je zahteval zakonske zamudne obresti od zneska 16.133,10 EUR od 5. 4. 2017 dalje in za dolžnika so bile sporne samo te, saj sta v ugovoru navajala, da upnik od 5. 4. 2017 do vložitve predloga za izvršbo več kot šest let ni uveljavljal terjatve zoper dolžnika. Kot je bilo ugotovljeno, je bil stečaj zoper prvotnega dolžnika zaključen 14. 7. 2021 in tedaj je začelo ponovno teči zastaranje terjatve. Upnik je vložil predlog za izvršbo 20. 4. 2023, kar je prej kot v treh letih od ponovnega začetka zastaranja 14. 7. 2021, zato obresti niso zastarale v 3-letnem roku v skladu 347. členom OZ, še manj sama pravica v skladu 348. členom OZ. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor dolžnikov.
15. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
16. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker s pritožbo nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
1 Ta določa: (1) Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje na podlagi pravnega posla o ustanovitvi hipoteke, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. (2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v zemljiško knjigo. (3) Predlog za zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke na podlagi tega notarskega zapisa. (4) Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa se vpiše pri hipoteki, ki je bila ustanovljena s tem notarskim zapisom. (5) Pri maksimalni hipoteki je zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa dovoljena na podlagi notarskega zapisa, s katerim je znotraj najvišjega zneska, vpisanega pri tej maksimalni hipoteki, v zvezi s pravnim poslom, na podlagi katerega nastane posamezna terjatev z določenim rokom zapadlosti, dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa glede te terjatve. (6) V zaznambi neposredne izvršljivosti se navedejo: 1. v primeru iz prejšnjega odstavka: podatki o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost, 2. v drugih primerih: podatek, da se zaznamba nanaša na celotno terjatev, zavarovano s hipoteko. 2 Tudi sklep VSL II Ip 1236/2020, na katerega se je skliceval upnik v odgovoru na ugovor. 3 Dolžnika sta imela možnost obravnavanja tega dokaza pred sodiščem prve stopnje (tretja alineja 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). 4 Sodba in sklep VSL II Cp 1392/2019, sklep VSL Cst 40/2019, sodba VSL I Cp 669/2019. 5 Upnik povzema Stvarno pravo, komentar SPZ, Plavšak in Vrenčur, poglavje 38.3. 6 Sklep VSL II Ip 2927/2014, ki se sklicuje na Pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 6. 2013; upnik se sklicuje tudi na sklep VSL I Ip 1728/2019.