Jedro

Kljub temu, da je vsebina upnikovega predloga za izvršbo z dne 30.03.2001 v skladu z 41. členom ZIZ, izpodbijani sklep o izvršbi "obsodilnega" dela nima. Zato iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno, za katere terjatve je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka dovolilo predlagano izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 08.05.2001 na podlagi menice, izdane v Kočevju dne 01.04.1997, s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo (1. točka izreka) in odmerilo stroške upnika na 370.910,00 SIT (2. točka izreka). Dolžniki so zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjali. Navedli so, da je izterjevani znesek napačen, saj je po opominu z dne 26.03.2001 stanje na dan 25.03.2001 18.071.958,95 SIT. Z vodstvom Hranilno kreditne službe K... je bilo dogovorjeno, da zaradi finančnih težav prvega dolžnika, ta svoje obveznosti poravna v skladu z možnostmi. po pripojitvi Hranilnice in posojilnice K... k S... banki pa so nastali zapleti, saj so bile do pripojitve obračunane redne pogodbene obresti, od pripojitve dalje pa zakonite zamudne obresti. Do 31.12.2000 je bila obveznost iz naslova obresti 772.834,75 SIT. Zato je zathevek upnika previsok. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnikov vročilo upniku v odgovor in ga pri tem opozorilo na posledice iz 1. odst. 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Upnik je na ugovor pravočasno odgovoril. Predlagal je, da sodišče ugovor dolžnika šteje za neutemeljenega in izpodbijani sklep o izvršbi obdrži v veljavi. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega in ga v skladu z 2. odst. 54. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti pazi tudi na nekatere bistvene kršitve določb postoka in pravilno uporabo materialnega prava 82. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 350. člena zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). V okviru uradnega preizkusa je tako ugotovilo, da izterjevana glavnica in obresti nimajo podlage v izvršilnem naslovu temveč v verodostojni listini. Upnik je namreč predlagal izvršbo na podlagi menice, izdane v K... dne 01.04.1997 (priloga A3). Sodišče lahko po določbi 23. člena ZIZ dovoli izvršbo tudi na podlagi verodostojne listine - menice (1. v zvezi z 2. odst. 23. člena ZIZ), vendar mora v takem primeru v skladu z določbo 2. odst. 44. člena ZIZ v izreku sklepa o izvršbi dolžniku (najprej) naložiti, da v treh dneh (če gre za menico ali ček, sicer pa v osmih dneh) plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (t.i. kondemnatorni ali "obsodilni" del), hkrati pa za poplačilo te terjatve že dovoliti izvršbo (t.i. dovolilni del). Kljub temu, da je vsebina upnikovega prdloga za izvršbo z dne 30.03.2001 v skladu z določbami 41. členom ZIZ, izpodbijani sklep o izvršbi "obsodilnega" dela nima. Dolžniku torej še ni bilo naloženo, naj plača znesek 18.469.575,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.03.2001 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka. Zato iz izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi ni razvidno, za katere terjatve je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka dovolilo predlagano izvršbo. Iz opisanega razloga je izrek sklepa o izvršbi nerazumljiv. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi razveljavilo ter zadevo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o predlogu za izvršbo in pri tem upoštevati, da je bil ta vložen na podlagi menice, ki je v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ verodostojna listina in ne izvršilni naslov.