Jedro

Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa poučen, da je mogoče pritožbo zoper sklep vložiti le po osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit, in opozorjen na pravno posledico, to je zavrženje pritožbe. Kljub temu pa je pritožbo zoper sklep vložil sam, pri čemer ni ne v predhodnem postopku ne v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Prav tako ni predložil ustreznega dokazila niti po dodatnem pozivu sodišča.

Izrek

Pritožba zoper sklep II U 111/2023-34 z dne 28. 4. 2025 se zavrže.

Obrazložitev

1.Naslovno sodišče je s sklepom II U 111/2023-26 z dne 28. 4. 2025 kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnika zoper sodbo naslovnega sodišča II U 111/2023-20 z dne 27. 1. 2025.

2.Tožnik je dne 21. 5. 2025 vložil pritožbo zoper navedeni sklep.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je že presojalo Ustavno sodišče RS in je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Uradni list RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5.V skladu s četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 uporablja tudi v upravnem sporu, sme dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit.

6.Po četrtem odstavku 343. člena ZPP pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

7.Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa poučen, da je mogoče pritožbo zoper sklep vložiti le po osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit, in opozorjen na pravno posledico, to je zavrženje pritožbe. Kljub temu pa je pritožbo zoper sklep vložil sam, pri čemer ni ne v predhodnem postopku ne v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Prav tako ni predložil ustreznega dokazila niti po dodatnem pozivu sodišča z dne 2. 7. 2025, pri čemer se je 5-dnevni rok¹ za predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu iztekel v četrtek, 21. 8. 2025.

8.V sklepu I Up 76/2018 z dne 5. 6. 2018 je Vrhovno sodišče RS med drugim zapisalo, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Posledično sodišče tudi ne sme obravnavati kot dovoljene pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, temveč jo mora zavreči. S tem pa, kot je že presodilo Ustavno sodišče RS v zgoraj navedeni odločbi (U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008), ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

9.Glede na zgoraj citirane zakonske določbe in obrazložitev to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Odločitev o zavrženju pomeni, da vložene pritožbe ni mogoče vsebinsko obravnavati, ker za to niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.

-------------------------------

1Iz izpisa sledenja pošiljki je razvidno, da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki dne 1. 8. 2025 tožniku puščeno v njegovem hišnem predalčniku na naslovu ... (nov naslov, ki ga je sodišču sporočil tožnik). Dne 2. 8. 2025 je tako začel teči 15-dnevni rok za prevzem pisanja na pošti, ki se je iztekel dne 16. 8. 2025. S tem dnem vročitev šteje za opravljeno, pisanje pa je bilo dne 18. 8. 2025 puščeno v naslovnikovem hišnem predalniku.

Zveza: