Jedro

Pomivanje kozarcev, tudi v okoliščinah, v katerih se je poškodovala tožnica (pomivanje debelejšega kozarca za pivo v gostinskem lokalu), ni nevarna dejavnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (točka 1/1 in 2 izreka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in razsodilo, da ji je tožena stranka dolžna plačati 700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.10.2008 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške 1.345,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka ter predlaga, da jo pritožbeno sodišče v obsodilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je zaključek prvostopenjskega sodišča o njeni odškodninski odgovornosti zmoten. Pomivanje kozarcev v gostinstvu ni nevarna dejavnost. Gre za enostavno opravilo, ki je celo v vsakdanjem življenju, npr. v gospodinjstvu, običajno in za katerega se ne zahteva posebna usposobljenost. Če se pri pomivanju razbije le en kozarec, kakor je bilo v obravnavanem primeru, škoda ne izvira iz povečane nevarnosti, saj ne gre za neobičajen pojav, ki bi objektivno in za posledico imel večjo škodo in ga z ustrezno mero pazljivosti ne bi bilo mogoče nadzorovati ali obvladovati. Ugotovitve izvedenca tudi niso dovolj za odškodninsko odgovornost tožničinega delodajalca za nastalo škodo na podlagi krivdne odgovornosti.

3. Tožnica je vložila odgovor na pritožbo, v katerem ugotavlja pravilnost zaključka prvostopenjskega sodišča, da je pomivanje kozarcev nevarno opravilo in je posledično temu podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker je med pravdnima strankama sporna denarna terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, se za odločanje o odškodninski odgovornosti tožene stranke uporabljajo procesne določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti (443. člen ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki so bile podlaga za odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke, izhaja sledeče dejansko stanje: tožnica se je 23.7.2008 poškodovala v gostinskem lokalu zavarovanca tožene stranke, kjer je delala kot natakarica preko študentske napotnice; pri pomivanju kozarcev je z mezincem leve roke potegnila po robu počenega kozarca za pivo in pri tem utrpela vrezno rano na notranji strani mezinca leve roke v dolžini 3 centimetre; kozarec je bil najverjetneje pred pranjem že načet in je do dokončnega loma prišlo ob pranju; tožnica pri pranju kozarca ni ravnala malomarno oziroma grobo ter ni kakorkoli namerno povzročila loma kozarca.

7. Na gornje ugotovitve o škodnem dogodku je sodišče druge stopnje vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), presoja o tem, ali je pomivanje kozarcev v gostinskem lokalu nevarna dejavnost, za katero zavarovanec tožene stranke odgovarja po načelu objektivne odgovornosti (149. in 150. člen Obligacijskega zakonika - OZ), pa predstavlja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. V zvezi s tem pa se pritožbeno sodišče strinja s trditvami tožene stranke, ponovljenimi v pritožbi, da pomivanje kozarcev, tudi v okoliščinah, v katerih se je poškodovala tožnica (pomivanje debelejšega kozarca za pivo v gostinskem lokalu), ni nevarna dejavnost. Toženi stranki zato ni mogoče naložiti odškodnine zaradi objektivne odgovornosti njenega zavarovanca, torej ne glede na njegovo krivdno ravnanje. Predpostavka za uporabo drugega odstavka 131. člena OZ je, da škoda izvira od stvari ali dejavnosti, ki pomeni povečano škodno nevarnost za okolico (nevarna stvar oziroma nevarna dejavnost). V našem pravu je krivdna odgovornost pravilo, objektivna odgovornost pa izjema, to pa pomeni, da jo je treba že po splošnem interpretacijskem pravilu tolmačiti ozko. OZ ne daje abstraktnih izhodišč za presojo, kaj je nevarna stvar oziroma nevarna dejavnost. Iz smisla objektivne odgovornosti pa ni težko izluščiti, da OZ nima v mislih običajnih, vsakdanjih nevarnosti (1). Sodna praksa na odškodninskem področju poenoteno ugotavlja objektivno odgovornost le pri tistih dejavnostih, ki so izredne in pri katerih kljub ustrezni pazljivosti izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja (2). Običajne nevarnosti, katerim smo izpostavljeni tako rekoč na vsakem koraku, pa praviloma niso razlog za objektivno odgovornost imetnika oziroma obratovalca. Pritožba ima zato prav, da pomivanje kozarcev v nobenem primeru ne more in ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj gre za vsakdanje, enostavno gospodinjsko opravilo, pri katerem ne obstaja neobičajno velika možnost za nastanek večje škode.

8. Glede na zgoraj povedano je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP). Tožeča stranka namreč zatrjuje tudi krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke za nastalo škodo (prvi odstavek 131. člena OZ), vendar se prvostopenjsko sodišče, zaradi napačnega materialnopravnega stališča o objektivni odgovornosti tožene stranke, glede tega ni opredelilo.

(1) Več o tem Obligacijski zakonik s komentarjem, Prva knjiga, komentar dr. Dunje Jadek Pensa k 149. členu.

(2) Kot nevarna dejavnost se v praksi šteje na primer delo s kemikalijami, eksplozivi in drugimi nevarnimi snovmi, delo na višini, športno udejstvovanje v nevarnih okoliščinah, izvajanje vojaških nalog v nevarnih razmerah ali z nevarnimi sredstvi in na nevaren način, uporaba motornega vozila.