Jedro

Da bi pritožnik izkazal dolžnikov prevzem njegovega dolga do upnika P., d.o.o., po tej pogodbi, bi moral izkazati, da je upnik P., d.o.o., v tak prevzem dolga privolil, sicer ima skladno s petim odstavkom 427. člena OZ taka pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Privolitve upnika P., d.o.o., pa pritožnik ni dokazal. Čim pa je tako, zgolj sklenjena pogodba še ne ustvarja regresne pravice pritožnika do družbe Z., d.o.o. (kot pravnega naslednika družbe O., d.o.o.) kot prevzemnika izpolnitve.

Da bi upnik upravičil svojo aktivno procesno legitimacijo predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, mora po 3. točki 231. člena ZFPPIPP verjetno izkazati ne le svojo terjatev do dolžnika, pač pa tudi okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog upnika M., d.o.o., za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom Z., d.o.o. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da predlagatelj ni verjetno izkazal terjatve do navedene družbe.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj začetka stečajnega postopka, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik smiselno predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker naj bi prvostopenjsko sodišče v nasprotju z 286. členom ZPP upoštevalo dokaze dolžnika, ki jih je ta predložil šele na obravnavi dne 29. 03. 2011, čeprav je bil prvi narok opravljen že 08. 03. 2011. Pritožnik ni zatrjeval, kateri so ti dokazi dolžnika, ki bi jih prvostopenjsko sodišče presojalo pri ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi z izkazom verjetnosti njegove terjatve zoper dolžnika. Sicer pa bi očitano kršitev skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pritožnik moral, da bi bil tak očitek upošteven tudi v pritožbi, uveljavljati že na naroku dne 29. 03. 2011, pa tega ni storil. 6. Protispisen pa je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče nekritično sledilo izpovedbi priče S. O., da je bila njegova notarsko overjena izjava z dne 28. 12. 2009 dana v zavarovanje nekih drugih pravnih poslov, saj je pritožnik s stopnjo prepričljivosti dokazal sklenitev Pogodbe o poplačilu dolga z dne 20. 01. 2010. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je namreč prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da sta pritožnik in dolžnik ustno sklenila navedeno pogodbo. Kot brezpredmeten se zato izkaže tudi pritožbeni očitek o neizvedbi dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika pritožnika G. M., ki bi ovrgel zavajajoče navedbe zaslišane priče. Sicer pa je prvostopenjsko sodišče pritožniku možnost izvedbe tega dokaza nudilo z vabljenjem zakonitega zastopnika na zaslišanje, ki pa se vabilu ni odzval, niti pritožnik ni izkazal opravičljivega razloga njegove odsotnosti.

7. Po presoji pritožbenega sodišča pa je prvostopenjsko sodišče ustno sklenjeno pogodbo pravno pravilno opredelilo kot pogodbo o prevzemu izpolnitve v smislu 434. člena OZ v zvezi s petim odstavkom 427. člena OZ. Da bi pritožnik izkazal dolžnikov prevzem njegovega dolga do upnika P., d.o.o., po tej pogodbi, bi moral izkazati, da je upnik P., d.o.o., v tak prevzem dolga privolil, sicer ima skladno s petim odstavkom 427. člena OZ taka pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Privolitve upnika P., d.o.o., pa pritožnik ni dokazal. Čim pa je tako, zgolj sklenjena pogodba še ne ustvarja regresne pravice pritožnika do družbe Z., d.o.o. (kot pravnega naslednika družbe O., d.o.o.) kot prevzemnika izpolnitve, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče. Šele v primeru, če bi upnik P., d.o.o., terjal poplačilo svoje terjatve od pritožnika (kot njegovega dolžnika) bi mu uveljavljana regresna pravica do dolžnika kot prevzemnika izpolnitve nastala. Za tako sklepanje pa prvostopenjsko sodišče ni imelo trditvene in dokazne podlage. Šele v pritožbi zatrjevana dejstva, da je upnik P., d.o.o., od pritožnika terjal plačilo preko unovčenja menic, ki mu jih je izročil pritožnik v zavarovanje plačila po Pogodbi o prevzemu dolga in načinu njegove poravnave z dne 21. 12. 2006 (pravilno verjetno 2009) in zoper njega vložil tudi predlog za izvršbo, pa so pritožbene novote, ki jih skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pritožbeno sodišče ni smelo presojati. Pritožnik namreč ni verjetno izkazal (niti pojasnil), zakaj navedenih dejstev ni mogel pravočasno navesti že v postopku na prvi stopnji.

8. Prvostopenjsko sodišče je Pogodbo o prevzemu dolga in načinu njegove poravnave z dne 21. 12. 2009, sklenjeno med družbo P., d.o.o., kot upnikom, družbo G., d.o.o., kot dolžnikom in pritožnikom kot prevzemnikom dolga presojalo v kontekstu Pogodbe o poplačilu dolga z dne 20. 01. 2010, na kateri je pritožnik gradil svoje regresno upravičenje zoper dolžnika. Pogodba o poplačilu dolga se namreč neposredno sklicuje na pogodbo z dne 21. 12. 2009, iz katere pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je pritožnik prevzel poplačilno obveznost družbe G., d.o.o., do upnika P., d.o.o., in ne obveznosti v tem postopku navedenega dolžnika oziroma njegovega pravnega prednika do upnika P., d.o.o. V kontekstu sklenjene pogodbe o poplačilu dolga z dne 20. 01. 2010 pa je prvostopenjsko sodišče pravilno presojalo tudi notarsko overjeno izjavo zakonitega zastopnika družbe O., d.o.o., z dne 28. 12. 2009, saj je prav z njo pritožnik dokazoval ustno sklenitev Pogodbe o poplačilu dolga.

9. Pritožnik v pritožbi še navaja, da je zoper dolžnika že po opravljenem zadnjem naroku dne 13. 04. 2011 pridobil terjatev iz naslova vračila kupnine za prodani poslovni delež dolžnika v družbi R., d.o.o., v višini 4.100.000,00 EUR, s katero smiselno pritožnik kot upnik uveljavlja svojo legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Da bi upnik upravičil svojo aktivno procesno legitimacijo predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, pa mora po 3. točki 231. člena ZFPPIPP verjetno izkazati ne le svojo terjatev do dolžnika, pač pa tudi okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Ker navedene dolžnikove zamude ni izkazal, s pritožbo ne more izpodbiti pravilnih zaključkov prvostopenjskega sodišča o neizkazu svoje legitimacije kot upravičenega predlagatelja za začetek stečajnega postopka zoper družbo Z., d.o.o. 10. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).