11. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1175/2000 z dne 17. 10. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Krškem št. P 12/97 z dne 19. 5. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje na podlagi pritožbe pritožnika (v pravdi toženca) sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče pritožniku naložilo plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo ter plačilo pravdnih stroškov, delno spremenilo tako, da je zahtevek tožnika, s katerim je zahteval plačilo nepremoženjske škode, zavrnilo, v ostalem pa sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2.V ustavni pritožbi pritožnik izraža svoje nezadovoljstvo s postopanjem sodišč in nekaterih oseb (nasprotne stranke v postopku, odvetnika nasprotne stranke) v tej in nekaterih drugih (kazenskih) zadevah, v katerih je nastopal kot obdolženec.

Pritožnik ponavlja svoje navedbe, ki jih je že uveljavljal v pravdnem postopku, smiselno izpodbija dokazni postopek iz pravde, v kateri sta bili izdani izpodbijani sodbi, uveljavlja pa tudi kršitve, ki naj bi jih storilo sodišče v kazenski zadevi št. K 72/94 s tem, ko naj bi mu sodbo sodišča druge stopnje vročilo šele pet let po odločanju. Uveljavlja kršitev "ustavne pravice, da so samo uradni podatki resnični podatki", smiselno pa tudi kršitev 14. člena Ustave (enakost pred zakonom).

B.

3.Predmet preizkusa Ustavnega sodišča v postopku s to ustavno pritožbo sta lahko le izpodbijani sodbi (navedeni v izreku). Zato se Ustavno sodišče v zatrjevane kršitve človekovih pravic z odločbami iz drugih postopkov ni moglo spuščati. Kršitev človekovih pravic v postopku, v katerem sta bili izdani izpodbijani odločbi, pa tudi ni mogoče utemeljevati z zatrjevanjem domnevnih kršitev, ki se očitno nanašajo na druge postopke ali celo na ravnanja določenih oseb kot posameznikov.

4.Pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe tudi, ko skuša v njej uveljaviti svoje videnje dejanskega stanja, s katerim v pravdi ni uspel. Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo namreč ne more spuščati v presojo materialnopravne in procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje kršitve ustavnih pravic, vendar teh kršitev z navedbami, s katerimi utemeljuje ustavno pritožbo, ne izkaže. S pavšalnimi očitki namreč kršitev ustavnih pravic ni mogoče utemeljiti. Zgolj okoliščina, da odločitev sodišča ni v njegovo korist, pa ne zadošča za ugotovitev, da je bila kršena katera od ustavnih pravic.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger