Jedro

Tožnika bi morala za gradnjo objekta, ki ne sodi med enostavne objekte, pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tega nista storila, gre za nelegalno gradnjo in jima je gradbeni inšpektor pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 27.6.2004, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota K., Inšpekcijska pisarna S. z dne 13. 5. 2004, pri čemer je odločila tudi, da se v izreku citirane odločbe upravnega organa prve stopnje doda nova 5. točka, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. Z odločbo gradbenega inšpektorja je bila tožnikoma odrejena ustavitev nadaljnje gradnje podpornega zidu na tam navedenem zemljišču in v roku treh mesecev odstranitev že zgrajenega podpornega zidu ter vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje (1. točka izreka); dano opozorilo, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 1. točke začel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah (2. točka izreka); 3. točka izreka pa vsebuje prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. 2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z razlogi izpodbijane odločbe tožene stranke, dodaja pa še, da je za gradnjo obravnavanega podpornega zidu brez dvoma potrebno gradbeno dovoljenje, ki pa ga tožeči stranki nista pridobili ne v času izdaje odločbe organa prve stopnje niti kasneje. Tako je upravni organ gradnjo pravilno obravnaval kot nelegalno gradnjo in odredil ukrepe, določene v 152. členu ZGO-1. Sodišče je zavrnilo tudi trditev tožnikov, da so prepovedi iz 3. točke izreka odločbe organa prve stopnje pravno in dejansko nepotrebne oziroma brezpredmetne, saj so na podlagi določbe drugega odstavka 158. člena ZGO-1 obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbi 152. člena ZGO-1. 3. Tožnika vlagata pritožbo (sedaj revizijo) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagata, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. V pritožbi ponovno navajata razloge za pričetek gradnje obravnavanega podpornega zidu. Pojasnjujeta, da sedaj tudi za njiju ni več sporno dejstvo, da je za navedeni objekt potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, pri čemer v postopku pridobitve tega dovoljenja ves čas zbirata ustrezna soglasja in drugo dokumentacijo. Menita pa, da bi moral inšpektor uporabiti najmilejši ukrep, to je ustavitev gradnje in odrediti, da tožnika v danem roku pridobita gradbeno dovoljenje. Rušitev zidu bi namreč pomenila prekomeren poseg državnega organa v (njuno) lastnino, onemogočen bi bil tudi dostop do hiše in raba lastnine, nastala pa bi velika in težko nadomestljiva škoda. Nadalje ponovno opozarjata na nepotrebnost in brezpredmetnost prepovedi, navedenih v 3. točki izreka odločbe organa prve stopnje in menita, da ta organ ne sme samo nekritično prepisovati zakonskih določb, čeprav to za samo odločitev v upravni zadevi ni bistvenega pomena.

4. Odgovor na pritožbo (sedaj revizijo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku istega člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Skladno z določbo 86. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da bi morala tožnika za gradnjo spornega podpornega zidu pridobiti gradbeno dovoljenje, saj objekt ne sodi med enostavne objekte po določbah ZGO-1 oziroma po določbah Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (v nadaljevanju Pravilnik), za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Glede na pritožbene (sedaj revizijske) navedbe s tako ugotovitvijo soglašata celo tožnika sama. Po 12.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 gre za nelegalno gradnjo, če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljena. V 152. členu ZGO-1 pa je določeno, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Prav to pa je tožnikoma pravilno in zakonito naložil prvostopni inšpektor.

10. Upravni organ je pri svojem delu dolžan slediti zakonskim določbam in ravnati skladno z njimi, zato Vrhovno sodišče zavrača tudi povsem neresno pritožbeno (sedaj revizijsko) navedbo, da upravni organ ne sme samo nekritično prepisovati zakonskih določb. Ukrepi iz 1. točke izreka prvostopne upravne odločbe so v skladu z določbo 152. člena ZGO-1, prepovedi iz 3. točke izreka odločbe organa prve stopnje pa so skladne z drugim odstavkom 158. člena ZGO-1. Kot je to tožnikoma pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, so ukrepi in prepovedi obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah 152. člena ZGO-1, in so navedene v prvem odstavku 158. člena ZGO-1. 11. V obravnavani zadevi je bilo materialno pravo po presoji revizijskega sodišča torej pravilno uporabljeno, razlogi, zaradi katerih je bila revizija (prej pritožba) vložena, pa niso podani. Zato je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.