Jedro

Družinska dinamika od razpada življenjske skupnosti v juniju 2022 ne kaže na to, da bi v posledici (potencialnih) nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca predlagateljica še danes občutila takšen strah, bolečino, ponižanje ali duševno stisko, ki bi utemeljevala njeno zaščito po ZPND.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice za izrek ukrepov po ZPND1 z dne 16. 5. 2023 zavrnilo (I. točka izreka) ter odločilo, da predlagateljica krije svoje stroške postopka in nosi stroške sodnega tolmača, katerih višina bo odmerjena po pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je v celoti in pravočasno ter iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu v celoti ugodi, podrejeno pa, da odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za nasprotnega udeleženca.

Trdi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni zaslišalo prič A. A. in B. B., s tem pa ji je odvzelo pravico do sodnega varstva.

Napačno je uporabilo tudi materialno pravo. Pravilno je sicer navedlo pravno podlago, razlagalo pa jo je izrazito v nasprotju z ustaljeno sodno prakso ter zakonskim določbam dalo pomen, ki ne izhaja iz samega namena zakona, to je zaščite žrtve nasilja. Ponavlja, da je v predlogu opredelila, da je nasprotni udeleženec v času trajanja življenjske skupnosti vršil psihično nasilje, ob razpadu skupnosti in po tem pa tudi ekonomsko nasilje. Ne strinja se, da ravnanja nasprotnega udeleženca ne presegajo vsakdanje in običajne konfliktne situacije med družinskimi člani. Upoštevati je treba širšo sliko, zato se je sklicevala tudi na čas pred relevantnim obdobjem. Izpostavlja zapisnik CSD z dne 23. 6. 2022. Poudarja, da je nasprotni udeleženec izvajal psihično nasilje nad hčerko, ker ji je govoril, da bo zanjo nekoga ubil. Sklicuje se tudi na individualni varnostni načrt CSD z dne 23. 6. 2022. Nasprotni udeleženec je po razpadu skupnosti in po tem, ko je bila družina na CSD obravnavana zaradi nasilja v družini, psihično nasilje stopnjeval do te mere, da je postalo nevzdržno. Pripravljen je bil tudi ogroziti varnost, telesno celovitost ter življenje mladoletnega otroka. To izhaja iz listin in individualnega varnostnega načrta CSD z dne 26. 4. 2023. Skoraj je prišlo tudi do potencialnega odvzema otroka in trajne namestitve otroka v tujini, kar izhaja iz poročila in mnenja CSD z dne 14. 2. 2023. Nasprotni udeleženec grozi, da bo hčerko odpeljal v Bosno, osebnega dokumenta hčerke predlagateljici noče izročiti, sprožil pa je tudi postopek pred sodiščem v Bosni in Hercegovini in s tem poskušal spremeniti pristojnost sodišča. Zavzema se za to, da postopek prevzame bosansko sodišče, če slovensko sodišče njegovim pravicam ne bo zadostilo.

Psihično nasilje je nasprotni udeleženec vršil tudi nad predlagateljico in njenim očetom, kar je razvidno iz zapisnika CSD z dne 26. 4. 2023. Sodišče prve stopnje ne bi smelo sklepati, da je šlo v aprilu 2023 zgolj za verbalna delikta, ker s strani policije plačilni nalog ni bil izdan. Izrek ukrepov po ZPND namreč ni vezan na kaznovalne postopke. Sodišče napačno domneva, da gre za nesoglasja pri izvrševanju stikov. Upoštevati bi moralo, da je bil že pred dogodkoma v aprilu 2023 pred CSD sklenjen dogovor o stikih, ki ga je nasprotni udeleženec zavestno kršil. Gre za ravnanje nasprotnega udeleženca z elementi groženj in izsiljevanja in to vpričo hčerke, kar pomeni, da vrši nasilje tudi nad njo. Na mestu tudi ni sklicevanje na čustveno vznemirjenost nasprotnega udeleženca pri njegovih grožnjah vpričo mladoletnega otroka „da bo nekoga ubil“, vsekakor pa predstavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava, saj je sodišče napačno sklepalo, da ne gre za elemente (vsaj) psihičnega nasilja. Zaključek sodišča prve stopnje, da se predlagateljica ni počutila ogroženo, je popolnoma napačen. Izpostavlja SMS, ki ga je tudi sodišče prepoznalo kot sporočilo z grozilno vsebino.

Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati tudi dejstvo, da je bil z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1373/2022 z dne 16. 6. 2023 določen začasen režim izvajanja stikov, prepoved prehajanja državne meje in odredba za izročitev osebnega dokumenta mladoletne C. C. ob prvem stiku ravno zaradi ogroženosti mladoletnega otroka, zato o običajnih in pogostih nesoglasjih, ki so značilna za razpad življenjske skupnosti, ni mogoče govoriti.

Za predlagateljico ravnanja nasprotnega udeleženca pomenijo hudo psihično stisko, ki je ni več zmožna prenašati. Če se predlagateljica nasprotnega udeleženca ne bi bala, se ne bi poslužila vseh možnosti zaščite. Izpodbijani sklep je skopo obrazložen in se ga ne da preizkusiti.

3. Na pritožbo nasprotni udeleženec ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti ne tistih, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP2).

6. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta zakonca, ki imata hčerko C. C. (rojena ... 2022) in sta v razveznem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (II N373/2022). Predlagateljica je s predmetnim predlogom zahtevala, da se nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev prepove vstopiti v stanovanje, kjer biva in se zadrževati v bližini tega stanovanja na razdalji 200 m, enako velja glede frizerskega salona, kjer je zaposlena ter vrtca, ki ga obiskuje hčerka C. C. Zahtevala je tudi prepoved navezovanja stikov (vključno z vsemi sredstvi komunikacije) in srečanj z njo ter objavljanja in posredovanja njenih osebnih podatkov, dokumentov iz sodnih in upravnih ter osebnih spisov tretjim osebam.

7. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker zatrjevanega kontinuiranega psihičnega nasilja ni ugotovilo, v dveh dogodkih iz aprila 2023, ki sta v relevantnem šest mesečnem obdobju (17. 11. 2022 do vložitve predloga) pa ni prepoznalo psihičnega nasilja nad predlagateljico in hčerko C. C., ki bi terjal izrek ukrepov po ZPND.

8. Sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo predlagateljičin predlog za zaslišanje prič A. A., očeta predlagateljice, in B. B., soseda predlagateljice, ni kršilo 8. točke drugega odstavka 338. člena ZPP, kot neutemeljeno trdi predlagateljica. Sodišče prve stopnje je namreč verjelo izpovedi predlagateljice glede dogodkov v aprilu 2023 in zato ni potrebe, da bi še priči dodatno potrdili njene navedbe.

9. Izpodbijani sklep vsebuje zadostne in jasne razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, kar v celoti omogoča njegov preizkus. Razloge sodišča prve stopnje za odločitev sodišče druge stopnje v celoti sprejema, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja.

10. Predlagateljica pravilno izpostavlja, da je namen ZPND, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih ravnanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Izrečeni ukrep pa mora biti tudi učinkovit in sorazmeren.

11. Predlagateljica zmotno ocenjuje, da iz v pritožbi izpostavljenih listin nedvomno izhaja vršenje nasilja nasprotnega udeleženca nad njo in hčerko. Zgolj postavljena trditev, da nasprotni udeleženec vrši nasilje, brez opisa konkretnih dogodkov, okoliščin in posledic, za tak sklep ne zadošča. Iz predloženih listin izhaja, da je predlagateljica o psihičnem nasilju na CSD prvič poročala, ko jo je nasprotni udeleženec spodil iz stanovanja. Trdila je, da tovrstno nasilje nad njo izvaja že ves čas, konkretno pa je povedala le, da hčerki govori, da bo zanjo nekoga ubil (CSD je o tem naredil zapisnik in individualni varnostni načrt 23. 6. 2022, ocena morebitne ogroženosti ni bila narejena). V postopku se je izkazalo, da je nasprotni udeleženec to izrekel, ko se je predlagateljica s hčerko izselila. Sodišče prve stopnje ji je verjelo, da se je ustrašila, da ji bo kaj naredil (in ravnanje nasprotnega udeleženca ocenilo za neprimerno), a glede na ostale ugotovljene okoliščine tega dogodka, predvsem predlagateljičino ravnanje, ko je hčerko nasprotnemu udeležencu izročila, da se je od nje potem poslovil, in se kasneje trudila, da bi imel stike s hčerko, utemeljeno ocenilo, da strah zaradi teh besed ni bil takšne intenzitete, ki bi opravičeval izrek predlaganega ukrepa. V okviru predhodnega svetovanja pred začetkom postopka na sodišču pa predlagateljica o nasilju ni poročala, povedala je, da sta se z nasprotnim udeležencem ves čas zveze kregala (zapisnik z dne 12. 8. 2023). CSD je v okviru izdelave poročila in mnenja za zadevo II N 373/2022 tudi zapisal, da predlagateljica o novih nasilnih dogodkih ne poroča (zapisnik z dne 14. 2. 2023).

12. Predlagateljica je na CSD poročala tudi o obeh dogodkih iz aprila 2023 (zapisnik z dne 26. 4. 2023), v pritožbi pa v zvezi s tem izpostavlja, da je bilo ogroženo zdravje, življenje in telesna celovitost C. C. in je bil zato izdelan tudi individualni varnostni načrt. Slednje drži, individualni varnostni načrt z dne 26. 4. 2023 je vezan na zagotavljanje varne vožnje C. C., glede prehoda državne meje ter varstva, vzgoje, stikov in preživnine, ocena morebitne ogroženosti ni bila izdelana.

13. Predlagateljica pretirava, ko v pritožbi trdi, da je treba sklepati na poskus ugrabitve C. C., ker ji nasprotni udeleženec ne želi izročiti otrokovega osebnega dokumenta. Sama predlagateljica je izpovedala, da ve, da nasprotni udeleženec C. C. brez potnega lista (ki ga ima predlagateljica) ne more odpeljati v Bosno in je zato tudi njen strah, da bi se to zgodilo neosnovan. Predlagateljica sama v pritožbi izpostavlja, da je bila v postopku II N 1373/2022 dne 16. 6. 2023 izdana začasna odredba, ki jo je treba upoštevati. Z njo je sodišče ne le nasprotnemu udeležencu, temveč vsem članom njegove družine z istim priimkom prepovedalo z C. C. prehajati državno mejo in potovati izven Republike Slovenije. Hkrati pa mu je tudi naložilo, da ob prvem stiku predlagateljici izroči otrokov osebni dokument, to pa pomeni, da predlagateljica za to že ima izvršilni naslov. Glede na to, da je sodišče določilo tudi začasne osebne stike (in tudi preko video klica) med nasprotnim udeležencem in C. C., pa zatrjevane ogroženosti otroka s strani očeta ni ugotovilo in je sledilo predlogu CSD za določitev osebnih stikov, saj CSD predloga predlagateljice za stike pod nadzorom ni podprl. 14. V postopku se je tudi izkazalo, da nasprotni udeleženec ob prvem dogodku v aprilu 2023 C. C. ni odpeljal z avtomobilom, ko ga je predlagateljica opozorila, da nima otroškega avtosedeža, in je odšel z otrokom peš, ob drugem dogodku pa je res videla, da so se nazaj pripeljali tako, da je bila C. C. v naročju pri očetu nasprotnega udeleženca. Prav zaradi v tem pogledu izkazane ogroženosti C. C., pa je sodišče z začasno odredbo II N 1373/2022 z dne 16. 6. 2023 nasprotnemu udeležencu tudi odredilo, da mora pri prevažanju C. C. poskrbeti za njeno varnost. 15. Predlagateljica s predlaganim ukrepom spremembe pristojnosti sodišča ne more preprečiti. Postopek za razvezo zakonske zveze predlagateljice in nasprotnega udeleženca, za zaupanje mladoletne C. C. v varstvo in vzgojo, določitev stikov in plačevanje preživnine pa pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (II N 1373/2022) že teče. 16. Tudi SMS izpred relevantnega obdobja, ki ga je predlagateljica razumela kot grožnjo, da bo iz stanovanja težko odšla, če bo po stvari prišla, ne kaže na zatrjevano kontinuirano psihično nasilje nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da družinska dinamika od razpada življenjske skupnosti v juniju 2022 ne kaže na to, da bi v posledici (potencialnih) nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca predlagateljica še danes občutila takšen strah, bolečino, ponižanje ali duševno stisko, ki bi (v smislu definicije nasilja po ZPND3) utemeljevala njeno zaščito. Nobenega dvoma ni, da je v relevantnem obdobju prišlo do dveh konfliktnih situacij v aprilu 2023, te pa so tudi po oceni pritožbenega sodišča ostale na ravni besednega konflikta in niso prerasle v psihično nasilje. Drži, da kaznovalni in predmetni postopki niso povezani, vendar dejstvo, da za dogodka v aprilu 2023 policija ni izdala kaznovalnih nalogov potrjuje ugotovitev sodišče prve stopnje, da verbalni konflikt ni presegel meje in prerasel v psihično nasilje. Tudi v povezavi z izrečeno grožnjo nasprotnega udeleženca, da bo za otroka nekoga ubil, in prej navedenim SMS-om (oboje pred relevantnim dogodkom) zaključek, da nasprotni udeleženec izvaja psihično nasilje, ki terja izrek ukrepa po ZPND, ni mogoč.

17. Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo, da gre med udeležencema za nesoglasja glede izvajanja stikov, vpisa in obiska vrtca, vračila osebnih dokumentov ter odhoda otroka v Bosno, kot tudi stikovanja otroka s sorodniki nasprotnega udeleženca. Predlagateljica je sama povedala, da je predlog vložila, ker nima smisla, da ves čas kliče policijo in poleg obravnavanega predloga vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa je predlagateljica ustrezno zaščito C. C. dosegla že s slednjim predlogom. V tem postopku ni bilo sporno, da sta bila od dogodkov v aprilu izvedena stika v maju in juniju brez konfliktov, nasprotni udeleženec je za prevoz otroka uporabil otroški avtosedež. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da so začasni ukrepi izrečeni v okviru začasne odredbe pripomogli k temu, da bo izvajanje stikov postalo bolj predvidljivo (stiki so oteženi zaradi dela nasprotnega udeleženca v tujini, ki ga ne more dosti v naprej predvideti) in kontinuirano. Zato ukrepi, predlagani v tem postopku, tudi niso skladni z načelom sorazmernosti.

18. Nobeden od zatrjevanih pritožbenih razlogov ni podan, prav tako tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

19. Izrek o stroških pritožbenega postopka pa temelji na osmem odstavku 22.a člena ZPND, ki določa, da sodišče o stroških odloča po prostem preudarku in v okviru tega je upoštevan uspeh predlagateljice s pritožbo, ki mora nositi svoje stroške pritožbenega postopka (odločitev je zajeta v zavrnilnem delu izreka).

1 Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Uradni list RS, številka 16/08, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 3 V skladu s petim odstavkom 3. člena ZPND so psihično nasilje ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.