Jedro

Kljub odgovoru tožba še vedno ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 morala in tako ostaja tožba nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Tožeča stranka ni navedla ne tožene stranke niti ni navedla katero upravno odločbo izpodbija, niti zakaj meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in kako oziroma v čem naj jo sodišče odpravi in tako ni postavila tožbenega zahtevka. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je tožba ostala tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna ter bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču priporočeno po pošti dne 18. 6. 2020 vložila vlogo naslovljeno „pritožba“. K vlogi/pritožbi je priložila odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 173/2020 z dne 15. 5. 2020, dopis Upravnega sodišča RS opr. št. Bpp 55/2020-19 z dne 8. 4. 2020, svoj dopis Ustavnemu sodišču RS z dne 20. 2. 2019, odgovor Evropske komisije z dne 16. 2. 2019, dopis Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 3402/2019 z dne 5. 3. 2020, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 158/2020 z dne 11. 3. 2020 in sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 140/2016 z dne 10. 3. 2016. Vloga oziroma pritožba je bila vpisana v sodni vpisnik Upravnega sodišča RS kot tožba, čeprav tega tožeča stranka ni izrecno navedla v svoji vlogi.

2. Sodišče je ob predhodnem preizkusu (pri)tožbe ugotovilo, da le-ta ni v skladu z določbami 26. in 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki določata, da se upravni spor začne s tožbo (26. člen ZUS-1) in da je v tožbi, s katero se sproži upravni spor, poleg imena in priimka ter prebivališča tožnika treba navesti tudi naziv tožene stranke; navesti je treba upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, in ta akt tožbi tudi priložiti; razložiti je treba, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj sodišče izpodbijani upravni akt odpravi (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Tožbi je treba priložiti izpodbijani akt v izvirniku, prepisu ali kopiji. V konkretnem primeru stranka v svoji vlogi z dne 18. 6. 2020 ni navedla, da vlaga tožbo, ni navedla tožene stranke, niti ni navedla katero upravno odločbo izpodbija, zakaj je ta odločba nepravilna in kako oziroma v čem naj jo sodišče odpravi.

3. Sodišče je stranko, glede na določbo 26. člena ZUS-1, z dopisom z dne 19. 6. 2020 pozvalo, da v roku 8 dni od prejema dopisa sporoči, ali naj sodišče njeno vlogo/pritožbo z dne 8. 6. 2020 obravnava kot tožbo v upravnem sporu. V primeru, da sporoči, da je vloga/pritožba z dne 8. 6. 2020 mišljena kot tožba v upravnem sporu, pa je bila stranka glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 dodatno pozvana, da tožbo dopolni tako, da jasno in skladno z določbami ZUS-1 navede toženo stranko, akt, ki se s tožbo v tem upravnem sporu izpodbija in razloge, zakaj vlaga tožbo ter v čem in kako naj se upravni akt odpravi. Sodišče je v pozivu stranki naložilo, naj potrdi, ali vlaga tožbo zoper odločbo Bpp 173/2020. Sodišče je v pozivu stranko izrecno opozorilo tudi na posledico, če ne bo dopolnila vloge/pritožbe z dne 8. 6. 2020 v skladu s pozivom in je sodišče zaradi tega ne bo moglo obravnavati (31. člen ZUS-1).

4. Poziv opr. št. I U 706/2020-3 z dne 19. 6. 2020 je bil tožeči stranki vročen dne 10. 7. 2020. Tožeča stranka v pravočasni dopolnitvi naslovljeni „odgovor“ navaja, da se jo ovira pri sodnem varstvu. Sodišče je štelo, da stranka, s tem ko navaja, da se jo ovira pri sodnem varstvu v konkretnem primeru želi, da se njena vloga/pritožba z dne 8. 6. 2020 obravnava kot tožba, čeprav tega ponovno ni izrecno navedla. Zato je sodišče strankino vlogo/pritožbo z dne 8. 6. 2020 obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu. Pri tem je sodišče upoštevalo, da stranki z vpisom te vloge kot tožbe ni nastala obveznost plačila sodne takse za tožbo, saj se v sporih v zvezi z odločanjem o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

5. Kljub odgovoru tožeče stranke pa tožba še vedno ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 morala in tako ostaja tožba nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Tožeča stranka ni navedla ne tožene stranke niti ni navedla katero upravno odločbo izpodbija, niti zakaj meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in kako oziroma v čem naj jo sodišče odpravi in tako ni postavila tožbenega zahtevka. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je tožba ostala tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna ter bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Zgolj različne navedbe tožeče stranke namreč ne zadoščajo za pojasnitev, kateri akt stranka izpodbija, kdo je tožena stranka in v čem naj se izpodbijani upravni akt odpravi.

6. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, tožbo zavrglo.