Jedro

Sodišče mora dokazno sredstvo z zaslišanjem izvedenca izvesti tako, kot je predpisano v 254. členu ZPP. Če ugotovi, da je izvid nepopoln, nejasen ali sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti odpraviti po uradni dolžnosti.

Tožniku je bila odobrena brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila stroškov za delo izvedenca finančne stroke v postopku na prvi stopnji. Plačilo stroškov dela izvedenca finančne stroke v postopku na prvi stopnji se zato v celoti zagotavlja iz sredstev sodišča. Iz tega razloga ni bilo pravne podlage za ravnanje sodišča, ki je s sklepom na naroku pozvalo tožnika k predložitvi predujma (153. člen ZPP), saj bi moralo izvesti dokaz z dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Kršitev določb je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sodbe, ker je sodišče prve stopnje tožnikovo pasivnost glede plačila predujma za izvedenca finančne stroke štelo v njegovo škodo. Opustitev založitve predujma v sporu ne pripelje avtomatično do zavrnitve tožbenega zahtevka. Tudi v takšnem primeru mora namreč sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP dokazno oceniti vse razpoložljive dokaze in vsakega posebej.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (II. in III. točka izreka) se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 2.809,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, razvidnih iz I. točke izreka, v presežku, nad prisojenim zneskom do zahtevanega zneska 17.261,22 EUR, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.267,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka) in da je tožena stranka dolžna plačati stroške izvedenskega mnenja v znesku 986,17 EUR in ga nakazati na TRR Delovnega sodišča v Mariboru (IV. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe in odločitev o stroških postopka (II. in III. točka izreka) se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni, toženi stranki pa naloži povrnitev vseh pravdnih stroškov, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je tožena stranka v novem sojenju v spis predložila 465 strani dodatne listinske dokumentacije (priloga B/160). Tožnik je ugovarjal prekluzijo, sodišče prve stopnje pa je kljub temu svojo odločitev oprlo na nove dokaze, ne da bi jih kakorkoli ocenilo in se opredelilo do tega tožnikovega ugovora. Predloženi novi dokazi niso verodostojni, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Poleg tega sodišče ni imelo pravne podlage, da od tožnika zahteva založitev predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja finančne stroke.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnika v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi enkrat že odločilo in s sodbo opr. št. Pd 157/2011 z dne 10. 10. 2013 delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlik v plači, dnevnic, prevoznih stroškov in božičnice, tako da je toženi stranki naložilo plačilo zneska 9.643,26 EUR, v presežku (razliko do zahtevanega zneska 17.261,22 EUR) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Svoje ugotovitve je v celoti oprlo na mnenje sodnega izvedenca finančne stroke dr. A.A. 7. O pritožbi strank zoper navedeno sodbo je pritožbeno sodišče odločilo s sklepom opr. št. Pdp 1187/2013 z dne 10. 4. 2014 tako, da je navedeno sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo. Sodišče prve stopnje je namreč v celoti sledilo izvedenskemu mnenju, ki pa je ostalo nejasno glede vprašanja, katere predpise in evidence je izvedenec uporabil pri svojem izračunu. Poleg tega izvedenec ni upošteval določbe 3. člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 76/2005 in nasl. - ZDCOPMD) niti dnevnic, ki so bile tožniku izplačane. Zato je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, da v ponovljenem postopku dokazno oceni vse predložene dokaze v zvezi z opravljanjem dela tožnika pri toženi stranki, se posebej opredeli do tega, kateri čas predstavlja delovni čas in da pozove izvedenca, da glede na pripombe strank dopolni mnenje oziroma postavi novega izvedenca finančne stroke, kot ga je predlagala tožena stranka.

8. Tožnik uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovora prekluzije, ker je pri sojenju uporabilo dokaz (listine v prilogi B 160) v nasprotju z 286. členom ZPP in ker je nepravilno uporabilo 153. člen ZPP. Po določbi 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (prvi odstavek). Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku (četrti odstavek). Dejstva in dokazi, navedeni v nasprotju s temi določbami, se ne upoštevajo (šesti odstavek). Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče na prvem naroku nove glavne obravnave toženo stranko v skladu z načelom materialno procesnega vodstva (odprtega sojenja) iz 285. člena ZPP pozvalo k predložitvi listin o stroških, ki jih je povrnila tožniku za opravljene prevoze v tujino. V obravnavanem primeru je torej tožena stranka z dodatno spodbudo sodnika na prvem naroku novega sojenja dopolnila svoje procesno gradivo. Ker sodišče prve stopnje materialno procesnega vodstva v prvem sojenju ni opravilo v zadostnem obsegu v zvezi s predložitvijo spornih listin, je ravnalo pravilno, ko je izvedlo dokaz z novimi listinami, s katerimi tožena stranka dokazuje izplačilo dnevnic. Pritožbene navedbe v zvezi z ugovorom prekluzije so zato neutemeljene.

9. Utemeljeno pa tožnik v pritožbi graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki dokaza z izvedencem finančne stroke ni dopolnilo oziroma ponovilo zato, ker v postavljenem roku ni založil predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja. Sodišče mora dokazno sredstvo z zaslišanjem izvedenca izvesti tako, kot je predpisano v 254. členu ZPP. Če ugotovi, da je izvid nepopoln, nejasen ali sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti odpraviti po uradni dolžnosti. Za to ni potrebna nikakršna pobuda strank, pri čemer v obravnavanem primeru že iz napotkov pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu izhaja, da je mnenje izvedenca finančne stroke nepopolno in da je potrebna dopolnitev. Če pa stranka glede iste dokazne teme predlaga dopolnitev dokaznega postopka z izvedencem (npr. dodatno zaslišanje) ali novega izvedenca, ne gre za nov dokazni predlog (tako npr. Ustavno sodišče RS v zadevi Up-2443/08 z dne 7. 10. 2009 in Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 91/2015 z dne 2. 6. 2016). Z dopolnitvijo izvedenskega mnenja so sicer res povezani dodatni stroški, vendar pa je bila v obravnavanem primeru tožniku z odločbo Bpp št. 108/2012 z dne 19. 3. 2012 odobrena brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila stroškov za delo izvedenca finančne stroke v postopku na prvi stopnji (11. in 26. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 96/2004 in nasl. - ZBPP). Plačilo stroškov dela izvedenca finančne stroke v postopku na prvi stopnji se zato v celoti zagotavlja iz sredstev sodišča. Iz tega razloga ni bilo pravne podlage za ravnanje sodišča, ki je s sklepom na naroku dne 22. 12. 2015 pozvalo tožnika k predložitvi predujma (153. člen ZPP), saj bi moralo izvesti dokaz z dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Kršitev citiranih določb je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sodbe, ker je sodišče prve stopnje tožnikovo pasivnost glede plačila predujma za izvedenca finančne stroke štelo v njegovo škodo. V zvezi s tem tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da opustitev založitve predujma v sporu ne pripelje avtomatično do zavrnitve tožbenega zahtevka. Tudi v takšnem primeru mora namreč sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP dokazno oceniti vse razpoložljive dokaze in vsakega posebej, torej tudi nov dokaz - prilogo B/160 (glej N. Betetto v Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list RS, GV Založba, 2. knjiga, str. 28).

10. Pritožbeno sodišče je, upoštevajoč naravo ugotovljenih kršitev določb pravdnega postopka, skladno s prvim odstavkom 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo v II. in III. točki izreka ter zadevo v izpodbijanem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. V ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju napotkov in stališč pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu z dne 10. 4. 2014 dopolniti dokazni postopek tako, da bo dokazno ocenilo tudi listine (priloga B/160) oziroma se opredelilo do njihove verodostojnosti v povezavi s tožnikovim dokaznim predlogom po njegovem zaslišanju, nato pa pozvalo izvedenca finančne stroke k dopolnitvi izvedenskega mnenja oziroma postavilo novega izvedenca, kot ga je predlagala tožena stranka. Izvedenec bo moral pri izračunu upoštevati tudi pravnomočno prisojene zneske iz I. točka izreka izpodbijane sodbe.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).