Jedro

Športna organizacija lahko v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZŠpo-1 od športnika zahteva plačilo nadomestila za prestop le, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Zakon sicer izrecno ne ureja posledic pogodbenega dogovora o obveznosti plačati odškodnino, ki nasprotuje določbi 34. člena ZŠpo-1, a iz pojasnil k predlogu zakona izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih ničnostno sankcijo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o stroških, vsebovan v III. točki izreka izpodbijane sodbe, spremeni tako, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške.

II. V preostalem se pritožba zavrne in sodba v izpodbijanem delu potrdi.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za izstavitev izpisnice1 in (nasprotni) tožbeni zahtevek toženega kluba2 za plačilo 3.120 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2021 dalje. Toženemu klubu je naložilo, da mora tožniku v 30 dneh plačati 2.171,09 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje toženec, ki predlaga spremembo sodbe z ustavitvijo postopka z začasno odredbo in njeno razveljavitvijo ter ugoditvijo nasprotnemu tožbenemu zahtevku ali vsaj razveljavitev sodbe. Izpostavlja, da zavrnitev tožbenega zahtevka po 278. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) povzroči prenehanje veljavnosti začasne odredbe oz. bi sodišče zaradi zavrnitve zahtevka moralo v skladu s 1. odstavkom 264. člena ZIZ ustaviti postopek z začasno odredbo in razveljaviti vsa opravljena dejanja. Glede nasprotne tožbe pa analizira sistem prestopov in časovne termine tožnikovega prestopa. Sklicuje se na 5. člen pogodbe s 13. 2. 2020. Izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških.

3. Tožnik predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

_O pritožbenih razlogih, ki se nanašajo na odločitev o začasni odredbi_

5. Kot je bilo zgoraj povzeto, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za izstavitev izpisnice zavrnilo. Pritožba zoper to odločitev ni bila vložena, tako je o zavrnitvi tožnikovega zahtevka pravnomočno odločeno.

6. Sodišče prve stopnje o usodi začasne odredbe, ki jo je izdalo s sklepom P 88/2021-4 z 18. 2. 2021 v zvezi s sklepom P 8/2021-14 s 15. 4. 2021 in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 960/2021 s 14. 7. 2021 z izpodbijano sodbo (in tudi z nobeno drugo odločbo) še ni odločilo. S pritožbenimi navedbami, da bi moralo sodišče zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka razveljaviti začasno odredbo in sklicevanjem na določbi 264. in 278. člena ZIZ, pritožnik pravilnosti izpodbijane sodbe ne more izpodbiti oziroma je niti ne izpodbija, zato se višje sodišče z njimi podrobneje ne ukvarja. To bo moralo narediti sodišče prve stopnje.

7. Pritožbene navedbe o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnikov zahtevek zavrniti iz drugih razlogov, niso pravno odločilne, saj toženi klub odločitve sodišča prve stopnje v tem delu ne izpodbija in tudi nima pravnega interesa za njeno izpodbijanje. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je namreč v njegovo korist. Teh pritožbenih navedb (v luči zahtevka po tožbi) višje sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

_O pritožbi zoper odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku_

8. Stališče sodišča prve stopnje, da zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen zato, ker je pogodba s 13. 2. 2020 prenehala veljati, res ni pravilno. Besedilo pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki (priloga A 2 v spisu)3 namreč izključuje takšno razlago. Povsem jasno je, da voznik dolguje odškodnino tako v primeru prestopa v prestopnem roku kot v primeru prestopa izven njega, ki mu je klub nasprotoval (tak je bil tožnikov prestop), le da v drugem primeru dolguje še stroške treningov. Vprašanje, ali je prestopil, ko je pogodba še veljala ali ni več, torej ni v tem pogledu ni odločilno.

9. A odločitev sodišča prve stopnje je pravilna iz drugih razlogov. Tožnik v odgovoru na pritožbo (kot že v postopku pred sodiščem prve stopnje) utemeljeno izpostavlja, da lahko športna organizacija v skladu z 2. odstavkom 34. člena Zakona o športu (ZŠpo-1) od športnika ... zahteva plačilo nadomestila za prestop le, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji.4 Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da nadomestila v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji ni preje(ma)l. Tem trditvam toženka ni nasprotovala in jim tudi dokazi v spisu ne nasprotujejo oz. jih pogodba potrjuje. Zakon sicer izrecno ne ureja posledic pogodbenega dogovora o obveznosti plačati odškodnino, ki nasprotuje določbi 34. člena ZŠpo-1, a iz pojasnil k Predlogu zakona o športu5 izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih ničnostno sankcijo.6

10. Tožnik torej utemeljeno7 izpostavlja, da ga določilo 5. člena pogodbe s 13. 2. 2020 o odškodnini zaradi prestopa in dolžnosti povrniti stroške treningov (ki tudi predstavlja odškodnino zaradi prestopa), ne zavezuje. Nasprotni tožbeni zahtevek zato ni utemeljen.

11. Utemeljeno pa toženec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških. Ob tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da je odločalo tako o tožbi kot o nasprotni tožbi. Obrazložitev, da toženec v postopku ni uspel, je pravilna samo za postopek po nasprotni tožbi, ne pa za tistega po tožbi. Tudi tožnikov tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, v tem delu je torej v postopku uspel toženi klub. Stališče tožnika v odgovoru na pritožbo, da je bila tožba utemeljena, ni pravilno in mu pravnomočna zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka nasprotuje. Odločilno je, da tožnik s svojim zahtevkom ni uspel in da tudi ne gre za situacijo iz drugega dela 158. člena ZPP.

12. Situacijo, ko tožnik ni uspel s svojim zahtevkom, toženi klub pa ne s svojim (nasprotnim) tožbenim zahtevkom, je treba umestiti med tiste, ki jih obravnava 2. odstavek 154. člena ZPP – ko stranka v pravdi zmaga deloma. Primarna odločitev v tem primeru je, da vsaka stranka krije svoje stroške. Takšna odločitev je glede na vse okoliščine primera pravilna tudi v tej zadevi.

13. Glede na to, da je pritožnik s pritožbo uspel zgolj v majhnem delu in glede akcesorne odločitve, tako velja tudi za stroške pritožbenega postopka.

_Povzetek odločitve višjega sodišča in podlaga zanjo_

14. Višje sodišče je torej na podlagi 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sklep o stroških, vsebovan v III. točki izreka izpodbijane sodbe, spremenilo tako, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške.

15. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je v preostalem delu pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

1 Listine, na podlagi katere lahko tožnik uredi angažma pri športni organizaciji po svoji izbiri. 2 V nadaljevanju obrazložitve bo višje sodišče zaradi preglednosti za tožnika in po nasprotni tožbi toženca uporabljalo le izraz tožnik, za toženca in tožnika po nasprotni tožbi pa izraz toženec oz. toženi klub. 3 „V primeru, da voznik zahteva izpisnico v zakonitem roku, to je 1. 1. 2020 – 31. 12. 2020, mora povrniti klubu odškodnino v višini ocenjene vrednosti voznika, ki je določena s to pogodbo. Po izteku pogodbe je voznik dolžan v primeru prestopa v drug klub brez soglasja kluba poleg navedene odškodnine povrniti nastale stroške, vezane na treniranje tekmovalca …“ 4 Za odločitev v tej zadevi nebistveni deli določbe so izpuščeni. 5 EPA 1691-VII. 6 „Določbe internih aktov športnih organizacij in pogodb, sklenjenih med športnikom in športno organizacijo, ki so v nasprotju s tem členom, so nične.“ 7 Tudi s sklicevanjem na sodno prakso SEU.