Jedro

Za vse zahtevke po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je pristojno okrajno sodišče, ne glede na vrednost zahtevka.

Izrek

V zadevi opr. št. P 46/2008 je pristojno Okrajno sodišče v C.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v C. je odločilo, da je pristojno Okrajno sodišče v C. na osnovi čl. 20/III Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO).

Okrajno sodišče v C. je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je glede na vrednost spora 104.000,00 EUR pristojno Okrožno sodišče v C. Višje sodišče v C. je odločilo, da je pristojno Okrajno sodišče v C. Za pristojnost sta odločilni dejanska in pravna podlaga v tožbi.

Tožnik v tožbi izrecno trdi na strani 4 tožbe, da je težko zdravstveno stanje posledica nerazumljivo dolgega sodnega postopka. To pomeni, da zatrjuje samo dejansko stanje po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tožnik ne zatrjuje dejansko stanje kakšnega drugega škodnega ravnanja tožene stranke (npr. neupravičeno obsodbo, neupravičen pripor, poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi neustreznih razmer v zaporu itd.).

Glede na takšno dejansko podlago tožbe je pravna podlaga zahtevka samo Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

To pomeni, da pride v poštev posebna krajevna pristojnost iz čl. 20 ZVPSBNO. Po III. odst. 20. čl. citiranega zakona je za odločanje za povrnitev škode po tem zakonu vedno pristojno okrajno sodišče, ne glede na vrednost spornega predmeta.

Dikcija III. odst. 20. čl. ZVPSBNO je jasna, saj določa posebno krajevno pristojnost za vse vrste škode po tem zakonu, kar pomeni za nepremoženjsko škodo (čl. 16 citiranega zakona) in za premoženjsko škodo (čl. 21 citiranega zakona). Po čl. 20/VI ZVPSBNO se ne glede na vrsto in višino zahtevka uporabljajo določbe glede sporov majhne vrednosti.

Višina zahtevka po citiranem zakonu ne vpliva na pristojnost okrajnega sodišča, saj je za te zahtevke citirani zakon lex specialis, glede na določbe Zakona o pravdnem postopku o pristojnosti.