Jedro

Tožnikov projekt ni bil izbran zato, ker se glede na doseženo število točk ni uvrstil dovolj visoko, in ne zato, kot želi prikazati tožnik v tožbi, zaradi nepravilnega dela strokovne komisije.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost (v nadaljevanju tudi Agencija oz. ARRS) je z izpodbijanim sklepom zavrnil ugovor tožeče stranke zoper Obvestilo o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2015 (druga faza ocenjevanja) 6316-15/2014-3130 z dne 1. 12. 2015 (v nadaljevanju tudi Obvestilo).

2. Tožniku je bilo najprej izdano Obvestilo o prvi fazi izbora prijav predlogov raziskovalnih projektov za leto 2015, s katerim je bil tožnik obveščen, da je predlog projekta uvrščen v kategorijo A in je izbran v drugo fazo izbora prijav raziskovalnih projektov. V drugi fazi je Agencija tožniku izdala Obvestilo, s katerim je bilo odločeno, da se prijava projekta št. 810 z naslovom "Uspešnost in učinkovitost v odvisnosti od togosti pri teku na smučeh", vodja A.A., zavrne, ker se prijava z doseženim številom točk 18,50 ni uvrstila dovolj visoko.

3. Iz obrazložitve izpodbijanega Obvestila sledi, da so bili v II. fazi izbrani prijavitelji pozvani, da oddajo dopolnitev raziskovalnega projekta. Dopolnjene prijave so bile poslane recenzentom v ocenjevanje. Vsak prijavitelj projekta je po zaključku ocenjevanja prejel vse ocene predloga projekta (število točk po posameznih elementih ocenjevanja) in mnenje recenzentov ter bil hkrati pozvan, da vodja projekta v določenem roku pošlje komentar – odziv na ocene in mnenja recenzentov. Panel je obravnaval utemeljitve ocen (komentarje) recenzentov in mnenja (odziv) prijaviteljev na pisne ocene oziroma komentarje recenzentov. Ocenjevanje prijav je potekalo skladno z metodologijo, ki podrobno opredeljuje kriterije in kazalce ocenjevanja ter določa merila in način ocenjevanja prijav. Na podlagi izvedenega ocenjevanja, s katerimi je bil tožnik seznanjen po pridobitvi ocen recenzentov in obravnave na panelu, je tožnikov projekt dosegel končno število 18,50 točk. Odločitev je bila sprejeta na podlagi določil Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da pri oblikovanju predloga sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov panel upošteva tudi kapaciteto področij (količino zaključenih projektov in število potekajočih projektov), določila javnega razpisa glede okvirnega ohranjanja razmerij sredstev med posameznimi znanstvenimi vedami in zagotavljanja ustreznega deleža posameznih tipov projektov javnega razpisa. Zoper Obvestilo o drugi fazi je tožnik vložil ugovor, ki je bil zavrnjen kot neutemeljen, ker v postopku izbora ni bilo narejene očitne napake, niti ni prišlo do kršitve postopka izbora. Do zavrnitve predloga prijave projekta je prišlo na podlagi določil metodologije, ki opredeljuje elemente ocenjevanja ter določa način ocenjevanja prispelih prijav.

4. Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve pravil postopka. Kot najpomembnejši razlog za vložitev tožbe tožnik navaja, da je tožena stranka izbrani projekt št. 154 napačno uvrstila v področje "Športa". Izbrani projekt št. 154 namreč nima nobene prepoznavnosti s tega področja. Tožnikov projekt je bil ocenjen z najvišjim številom točk na področju Družboslovje/Šport izmed vodij projektov, ki se dejansko ukvarjajo s področjem "Šport" in celo višje, kot so bili ocenjeni nekateri drugi projekti na drugih področjih, ki so dobili financiranje na podlagi razpisa, pa je bilo kljub temu financiranje tožnikovega projekta zavrnjeno. Če projekt št. 154 ne bi bil uvrščen v področje "Športa", bi bil tožnikov projekt edini na tem področju in bi bil izbran ter financiran. Nadalje tožnik meni, da bi tožena stranka morala šestnajsti odstavek 35. člena Pravilnika razlagati v povezavi z 38. členom in 39. členom Pravilnika, kar pomeni, da bi morala ocenjevati samo izjemne dosežke s področja "Športa". Pri izbranem projektu pa je tožena stranka upoštevala članke, ki se ne nanašajo na šport in ki niso bili objavljeni v revijah, ki jih ARRS priznava po kazalcih WoS za področje športa. Članki izbranega projekta v zadnjih petih letih niso bili objavljeni v revijah, ki se uvrščajo v športno znanost, temveč sodijo na področje Biofizike. Tožnik meni, da že Znanstveni svet ni opravil svoje naloge, saj bi moral že v prvi fazi predlagati prerazporeditev izbranega projekta na ustrezno področje, kjer gotovo ima znanstveno prepoznavnost. Zato se tožnik ne strinja s toženo stranko, da v ugovoru ni navajal konkretne kršitve postopka. V ugovoru je natančno zapisal, da objavljeni članki, ki jih je kot znanstvene in izjemne dosežke navedla vodja izbranega projekta, ne bi smeli biti pozitivno ocenjeni, ker niso s področja „Športa“. To pa po mnenju tožnika predstavlja konkretno kršitev postopka. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, Obvestilo (druga faza ocenjevanja) odpravi ter zadevo vrne v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka po Pravilniku.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe ter dodaja, da tožnikova navajanja, da se upoštevajo samo izjemni dosežki s področja „Športa“ ne drži. Prijavitelj po lastni presoji navede izjemne dosežke na znanstvenem oziroma strokovnem področju in ga nobeno določilo Pravilnika ne zavezuje, da morajo biti dosežki objavljani v točno določenih revijah s točno določenega področja. Nadalje tožena stranka dodaja, da ocenjevanje prijav raziskovalnih projektov poteka tako v prvi, kot v drugi fazi, na način recenzentskega sistema. Ocenjevanje prijav je ekspertno opravilo, v katerega tožena stranka ne sme posegati, saj tu ne gre za pravno vprašanje, ampak za strokovno vprašanje. Predlog projektov oceni več ocenjevalcev, katerih ocena je naknadno usklajena tudi na panelu, ki ga sestavljajo člani strokovnega telesa in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko kot članov strokovnega telesa. Presoja tožene stranke je tako omejena na ugotovitev, ali so ocenjevalci upoštevali razpisne kriterije in merila ter ali je ocena obrazložena. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasni, da v primeru tožnika nobena od ocen treh recenzentov ni odstopala za več kot 10 % od povprečja ocen, zato je panel skladno s šestim odstavkom 88. člena Pravilnika kot končno oceno tožnikovega projekta sprejel povprečno oceno treh recenzentov. Pri izbranem projektu št. 154 pa so bile sprejete tri ocene: 15,0, 24,0 in 20,2. Panel je zaradi odstopanja ocene v višini +/- 10 % od povprečja ocen, predlog projekta posebej obravnaval in se odločil, da se izloči najnižja ocena recenzenta. Iz obrazložitve panela izhaja, da je ob poudarku znanstvene odličnosti raziskovalne skupine, kar sta izpostavila dva recenzenta, ter natančnem in kompetentnem odzivu vodje projekta na pomisleke recenzenta, ki je podal najnižjo oceno, panel podal odločitev, da je pravičnejša povprečna ocena, ki ne upošteva najnižje ocene recenzenta. Tožena stranka še dodaja, da bi bil izbrani projekt št. 154 na področju „Športa“ izbran tudi v primeru, če ocena recenzenta ne bi bila izločena. Navedba tožnika, da je bila njegova prijava višje ocenjena, kot so bili ocenjeni nekateri drugi projekti na drugih področjih, je brezpredmetna, saj se projekti ocenjujejo in razvrščajo po posameznih raziskovalnih področjih znotraj vede, kar pomeni, da znanstvene vede, niti znanstvena področja med seboj niso primerljivi.

6. V prvi pripravljalni vlogi tožnik še enkrat poudarja, da je jedro spora, zaradi katerega vlaga tožbo, prva faza ocenjevanja, iz odgovora na tožbo tožene stranke pa tožnik ugotavlja, da so bile napake tudi v drugi fazi ocenjevanja. Nadalje navaja, da vodja izbranega projekta pojasnil ni podala v slovenskem jeziku, zato prijava ne izpolnjuje formalnih pogojev. Prav tako izbrani projekt ne vsebuje pojasnil, kakšna je povezava med dosežkom in prijavo. Iz ocenjevalnega lista I. faze tudi ni razvidno, da bi bil ocenjevalec zaprošen za oceno, ali vodja projekta dejansko sodi na področje prijave. Nadalje tožena stranka tudi ne poda utemeljitve, zakaj je bila pri izbranem projektu izločena najnižja ocena. Projekti z ocenami pod 17 so bili namreč avtomatsko zavrnjeni. Nobene pravne podlage in tudi strokovne podlage ni za odločitev panela, da izloči najnižjo oceno, če lahko izloči tudi najvišjo oceno, ki odstopa več kot 10 %. Če bi bila izločena najvišja ocena, bi bil izbran projekt tožnika. Tožnik utemeljeno sumi na sodelovanje povezanih oseb, morda celo nekompetentnost ocenjevalcev, kar je mogoče sklepati na podlagi ocen ocenjevalcev izbranega projekta. Po mnenju tožnika tožena stranka ni podala odgovorov na tožbo, zato je njegov tožbeni predlog enak kot v tožbi.

7. Tožena stranka v odgovoru na prvo pripravljalno vlogo tožnika odgovarja, da ne drži, da izbrani projekt ni izpolnjeval formalnih pogojev za obravnavo. Prijava izbranega projekta je bila izpolnjena v slovenskem in angleškem jeziku. Ponavlja navedbe iz odgovora na tožbo v zvezi s prerazporeditvijo prijave. Ne strinja se s tožnikom, da ni podala utemeljitve, zakaj je bila izločena nižja ocena, za kar navaja razloge. Tožnikove ugovore, ki se nanašajo ne recenzijski postopek in v tej zvezi na nekompetentnost ocenjevalcev, pa tožena stranka zavrača kot neresnične in žaljive.

8. Tožnik v drugi pripravljalni vlogi ponovno v celoti prereka navedbe tožene stranke in vztraja pri tožbi. Dodaja, da je od ocenjevalca odvisno ali se bo določen projekt uvrstil v drugo fazo ocenjevanja, zato je ključnega pomena, da je ocenjevalec usposobljen za določeno področje. Tožena stranka navaja, da so izbrani projekt ocenjevali ocenjevalci s področja športa, ne pojasni pa, s čim utemeljuje njihovo usposobljenost za ocenjevanje teh dosežkov. Prav zaradi tega je verjetno prišlo do tako neusklajenih ocen. Primernosti in ustreznosti vrednotenja izbranega projekta tako ni mogoče preveriti.

9. V odgovoru na drugo pripravljalno vlogo tožena stranka ponovno prereka vse navedbe tožeče stranke ter predlaga zavrnitev tožbe.

10. Tožba ni utemeljena.

11. V konkretnem primeru je sporna prva faza ocenjevanja. Tožnik ugovarja odločitvi tožene stranke, da izbrani projekt št. 154 sodi v področje "Športa". Meni, da Znanstveni svet ni opravil svoje funkcije že v prvi fazi ocenjevanja, ker ni predlagal prerazporeditve projekta št. 154 na drugo ustrezno področje, kjer bi prav gotovo tudi imel znanstveno razpoznavnost. Po tožnikovem mnenju navedeno predstavlja konkretno kršitev postopka, saj so bili kot znanstveni dosežki upoštevani članki vodje projekta pod št. prijave 154, ki se ne nanašajo na področje, na katero se je prijaviteljica prijavila in posledično torej ocena projekta ni pravilna (druga faza postopka). Če projekt št. 154 ne bi bil uvrščen v področje "Športa", bi bil tožnikov projekt edini na tem področju in bi bil v drugi fazi postopka izbran ter financiran.

12. Postopek za izbor prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost, podrobneje ureja Pravilnik (1. člen in 2. člen Pravilnika). V prijavi za prvo fazo prijavitelji navedejo, za katero vrsto projekta iz 75. člena Pravilnika kandidirajo (prvi odstavek 86. člena Pravilnika). Na podlagi ocen kratkih prijav (prijava za prvo fazo) panel ločeno za vsako vedo in za vsako področje in za interdisciplinarne raziskave z večinsko odločitvijo oblikuje predlog sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov v drugo fazo izbora, pri čemer upošteva kapaciteto področij (količino zaključenih projektov in število prijavljenih projektov). Delovanje panela se uredi z navodilom, ki je akt poslovanja (drugi odstavek 86. člena Pravilnika). Rezultat panelne razprave je razvrstitev predlogov projektov po vrstah projektov znotraj posameznih znanstvenih področij. Člani panela posebej obravnavajo predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov bistveno razlikujeta, in se odloči ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta ali je ustrezna višja ali nižja ocena. Predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov razlikujeta za +/- 10 % od povprečja ocen, mora panel obravnavati. Tako odločitev mora panel pisno utemeljiti (tretji odstavek 86. člena Pravilnika).

13. Po določbah 26. člena Pravilnika predstavlja Obvestilo individualno obvestilo prijaviteljem o rezultatih izbora prijav. Obvestilo vsebuje podatke o prijavi ter o obsegu sofinanciranja v primeru, da je bila prijava izbrana za sofinanciranje (drugi odstavek 26. člena Pravilnika). V Obvestilu se posebej navede podatke o skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja ter pouk o pravnem sredstvu, v obrazložitvi Obvestila pa se utemelji odločitev (tretji odstavek 26. člena Pravilnika).

14. V konkretnem primeru sicer iz Obvestila ni razvidno število točk, doseženih po posameznih elementih ocenjevanja, manjka pa tudi (vsebinska) utemeljitev sprejete odločitve. Vendar pa po presoji sodišča navedena kršitev postopka ni bistvena. Kot izhaja iz obrazložitve Obvestila, in temu tožnik ne ugovarja, sledi pa tudi iz listin, ki so v spisih, je vsak prijavitelj po zaključku ocenjevanja prejel vse ocene predloga projekta, vključno s številom točk po posameznih elementih ocenjevanja, in mnenje recenzentov, na katere je lahko dal odziv oziroma komentar, kar je tožnik v konkretnem primeru tudi storil. Pomanjkljivo (vsebinsko) utemeljitev sprejete odločitve pa po presoji sodišča uspešno odpravi tožena stranka s tem, ko v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zavzame stališče oziroma presodi ugovore, ki jih vsebuje že odziv tožnika na ocene recenzentov (enako tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 437/2016 z dne 14. 2. 2017).

15. Glavni tožnikov ugovor se nanaša na delo Znanstvenega sveta, in sicer v tožbi ugovarja, da Znanstveni svet ni opravil svoje funkcije, saj ni predlagal prerazporeditve projekta št. 154 na drugo ustrezno področje. V zvezi s tem ugovorom sodišče dodaja, da se strinja s toženo stranko, da je ocenjevanje prijav ekspertno opravilo, v katerega tožena stranka ne sme posegati, saj gre za strokovno vprašanje. Sodišče tudi pritrjuje toženi stranki, da je pri tem omejena na ugotovitev, ali so ocenjevalci upoštevali razpisne kriterije in merila, ter ali je ocena obrazložena. Po drugi stani pa tožnik s tožbenimi ugovori ni vzbudil dvoma o pravilnosti ocene Znanstvenega sveta, da se projekt št. 154 uvrsti na področje "Športa". Tožena stranka je v odgovoru na tožbo po presoji sodišča prepričljivo pojasnila, da nobeno določilo Pravilnika ne zavezuje, da morajo biti dosežki objavljeni v točno določenih revijah s točno določenega področja. Prav tako pa je navajanje dosežkov na področju, ki ni enako področju prijave, tveganje prijavitelja, saj bo lahko recenzent v postopku ocenjevanja tovrstne dosežke ocenil kot nerelevantne glede na področje prijave, na katerem prijavlja predlog raziskovalnega projekta. Zato tudi sodišče ne more slediti tožniku, da Znanstveni svet ni opravil svoje funkcije, ker bi moral v prvi fazi ocenjevanja ocenjevati samo izjemne dosežke s področja „Športa“ v točno določenih revijah in ker ni predlagal prerazporeditve projekta št. 154 na drugo ustrezno področje. Glede tožbenih navedb, ki se nanašajo na prvo fazo ocenjevanja, sodišče tako zaključuje, da je bil projekt tožnika obravnavan skladno s prijavo in da je bil enako obravnavan tudi izbrani projekt, ki je bil uvrščen na seznam in izbran v financiranje.

16. Prijave prijaviteljev se ocenijo po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik in Metodologija o ocenjevanju prijav za razpise. V skladu s 87. členom Pravilnika so prijave, tudi prijavo tožnika, ocenjevali trije (tuji) recenzenti. Vsak recenzent oceni projekt in napiše utemeljitev ocen. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov (tretji odstavek 87. člena Pravilnika). Na naveden način, to je z upoštevanjem povprečne ocene recenzentov, ki je znašala 18,50 točk, je bila opravljena tudi razvrstitev projekta tožnika v konkretnem primeru. Kar pomeni, da je upoštevanje povprečne ocene v konkretnem primeru sledilo določbam Pravilnika in zato tožeča stranka z ugovori zoper oceno v smislu kršitve postopka izbora ter posledično nepravilnega izbora projekta ne more uspeti. Tožnik tudi ne more uspeti z ugovorom, da ni pravne in tudi strokovne podlage za odločitev panela, da izloči najnižjo oceno, če lahko izloči tudi najvišjo oceno, ki odstopa več kot 10 %. V zvezi s tem je treba pojasniti, da gre namreč za način ocenjevanja, ki ga določa predmetni Javni razpis in s tem za vsebino, ki v skladu z 28. členom Pravilnika ne more biti predmet ugovora zoper obvestilo in s tem tudi ne predmet preizkusa v upravnem sporu. Ugovorne razloge omejuje tudi že Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (v nadaljevanju ZRRD) v 15. členu, saj se ugovor zoper odločitev agencije o izbiri programov oziroma projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in ki jo na prvi stopnji sprejeme direktor agencije, lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake.

17. V zadevah javnih razpisov je presoja sodišča glede izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je komisiji prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna. Zaradi navedenega je sodna presoja v tovrstnih postopkih zadržana ter je usmerjena v presojo spoštovanja pravil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov za ocenitev. Zato za obrazložitev odločbe zadošča, da je iz nje razvidno število točk po posameznem merilu ter kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno (prim. sodbo III U 385/2009 z dne 8. 10. 2010). Če je iz tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih merilih, temveč pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Odločitev tožene stranke odpravi tako v primeru, če je dejanska argumentacija očitno nerazumna (prim. sodbo I U 1514/2010 z dne 11. 1. 2012).

18. Glede na povedano, tožnik v konkretnem primeru ne more uspeti z ugovori, da Znanstveni svet že v prvi fazi ocenjevanja ni opravil svoje funkcije, ker ni predlagal prerazporeditve projekta št. 154 na drugo ustrezno področje, ter da če projekt št. 154 ne bi bil uvrščen v področje "Športa", bi bil tožnikov projekt edini na tem področju in bi bil v drugi fazi postopka izbran ter financiran. Sodišče se strinja s toženo stranko, da tožnikov projekt ni bil izbran zato, ker se glede na doseženo število točk ni uvrstil dovolj visoko, in ne zato, kot želi prikazati tožnik v tožbi, zaradi nepravilnega dela strokovne komisije. To je bilo tožniku pojasnjeno tudi v obrazložitvi izpodbijane odločitve, s katero se strinja tudi sodišče. 19. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

20. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 21. Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1), oziroma zato, ker tožeča stranka v tožbi navaja zgolj tiste dokaze, ki niso pomembni za odločitev.