Jedro

Pri odločanju o odobritvi brezplačne pravne pomoči v postopku o prekršku je treba izhajati iz kriterijev, ki po sodni praksi veljajo za kazenski postopek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru št. ZSV 995/2012. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnici dne 3. 9. 2012 izdan plačilni nalog zaradi storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o javnem redu in miru (v nadaljevanju ZJRM-1). Tožnica je zoper njega vložila pritožbo, zadeva pa se sedaj obravnava pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Iz plačilnega naloga izhaja, da je tožnica dne 3. 9. 2012 na dovozni cesti v neposredni bližini hiše na naslovu ... vpila na A.A., ga zmerjala, zaradi česar se je navedeni zaradi izognitve konfliktom umaknil v hišo. Nato je na kraj prišel B.B., ki je pobral več večjih kamnov, ki jih je tožnica zložila na rob vozišča z namenom, da jih odstrani. Tožnica je nadaljevala z zmerjanjem B.B., ki se prav tako ni želel prepirati in se je umaknil v hišo. B.B. in A.A. sta se zaradi dejanj tožnice počutila ponižana, ogrožena in prizadeta. Tožnica je odklonila podpis plačilnega naloga, policist, ki je ugotavljal kršitev, pa je ugotovil, da je tožnica močno vinjena.

Organ za brezplačno pravno pomoč navaja, da je v skladu s slovensko in mednarodno zakonodajo pravica stranke, da se brani s pomočjo zagovornika, fakultativna ali obligatorna. V obravnavani zadevi je ta pravica fakultativna, kar pomeni, da je v konkretnem primeru treba gledati na interes pravičnosti, na katerega se opira tudi 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pri odločanju o postavitvi zagovornika je treba gledati na osebnost kršitelja, težo prekrška, obravnavanje zapletenih pravnih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen, le če bo imel kršitelj strokovno obrambo z zagovornikom. Sodišče odločilnih dejstev ne ugotavlja samo na predlog stranke, temveč tudi po uradni dolžnosti, iskanje resnice pa sodišče zavezuje, da tudi po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva, ki so kršitelju v korist in jih sam zaradi svoje nevednosti ne uveljavlja. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je zoper tožnico v teku postopek, ki ni zapleten, niti ne gre za obsežno ugotavljanje dejanskega stanja. Tožnica v prošnji ni navedla nobenih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom. Tožnica si lahko zagovornika izbere sama, vendar pa ga bo morala sama tudi plačati, saj bi bila v konkretnem primeru dodelitev brezplačne pravne pomoči v neskladju z načeli pravičnosti, morale in sorazmernosti ter bi pomenila breme javnih sredstev, ki ga morajo nositi vsi davkoplačevalci. Organ za brezplačno pravno pomoč tako ugotavlja, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v neskladju z namenom, ki ga zasleduje ZBPP, saj ta v 24. členu določa tudi, da se šteje zadeva za očitno nerazumno, če sta pričakovanje ali zahtevek prosilke v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tožnica v tožbi izpodbija takšno odločitev. Navaja, da so v odločbi navedene samo neresnične izjave s strani družine A.A. in B.B., zato prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj si bo le na ta način lahko zagotovila strokovno obrambo z zagovornikom, kar bi prispevalo tudi k poštenemu in enakovrednemu postopku. Zagovornika si sama ne mora privoščiti, saj njena pokojnina znaša borih 182,26 EUR. Želi si pravičen in pošten izid, tega pa lahko doseže samo z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči za zagovornika. Glede dogodka z dne 3. 9. 2012 navaja, da je tega dne šla čistit smreke, ki so ob občinski poti, kamne, ki so bili na travniku, pa je zložila na kup ob vozišču, zato, da bi jih nato lažje odstranila in da bi potem lažje kosili. Takrat pride mimo g. B.B., začne nanjo kričati in jo zmerjati, da je nora in krade njihovo zemljo. Od daleč je ravno tako kričal in jo zmerjal g. A.A. Od 8. 6. 2009 imajo A.A. in B.B. prepoved približevanja na razdalji dveh metrov. Počutila se je ogroženo in v veliki nevarnosti, saj so jo velikokrat fizično napadli, zato se je odpravila proti hiši, onadva pa sta še kar kričala za njo. Ker sta to dva močna moška, njeno fizično stanje pa je zelo slabo, se je raje umaknila, saj ji je g. B.B. že nekajkrat dejal, da jo bo ubil. Sprašuje se, ali tudi na svojem zemljišču več ne sme delati in hoditi po občinski poti, če že za to dobi plačilni nalog. Po tem dogodku je bila močno vznemirjena, pretresena ter ponižana. Nikakor ni bila vinjena. Njen namen je, da se izkaže pravica in resnica, ne pa možnost zlorabljanja brezplačne pravne pomoči. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je tožnica vložila tožbo zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči v zadevi sodnega varstva zoper plačilni nalog št. ZSV 995/2012 z dne 3. 12. 2012. Tožnici se očita storitev prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, v skladu s katerim se, kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, kaznuje z globo od 60.000 do 120.000 SIT. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v navedeni zadevi zaradi neizpolnjevanja objektivnih zakonskih pogojev po 24. členu ZBPP, ki morajo biti kumulativno podani s tako imenovanimi subjektivnimi kriteriji za odobritev brezplačne pravne pomoči in jih določa 13. člen ZBPP.

V predmetni zadevi tožnica prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči za obrambo z zagovornikom v postopku o prekršku. V postopku o prekršku se lahko obdolženec zagovarja sam ali po zagovorniku (90. člen Zakona o prekrških – v nadaljevanju ZP-1). Če obdolženec v takšnem postopku zaprosi za brezplačno pravno pomoč, se o tem odloča v skladu z določili ZBPP. Ta določa tako imenovane objektivne pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči v 24. členu.

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Organ za brezplačno pravno pomoč je pri odločitvi izhajal iz kriterijev, ki jih je pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za zagovornika v kazenskem postopku izoblikovala sodna praksa. V skladu s temi kriteriji je treba pri odločanju upoštevati osebnost obdolženca, težo storjenega prekrška, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo.

Glede navedenih kriterijev je organ za brezplačno pravno pomoč izhajajoč iz podatkov spisa in plačilnega naloga zaključil, da v predmetni zadevi ne gre za pravno in dejansko zapleten postopek, razen tega pa ni ugotovil nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo tožnici pošten postopek zagotovljen le, če bo imela zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom. Tudi teža očitanega dejanja ne govori za to.

Organ za brezplačno pravno pomoč je tako pretehtal vse za odločitev relevantne okoliščine in tudi po presoji sodišča pravilno zaključil, da v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči tožnici. Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).