Jedro

Toženka je z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP in hkrati odločila, da tožnica nadaljnjih šest mesecev ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP. Tožnica sicer navaja, da toženki ni ničesar zamolčala, vendar iz upravnega spisa izhaja, da je pri podatkih o premoženjskem stanju glede nepremičnin navedla le, da je ¼ lastnica stanovanja ali hiše, v kateri živi, iz zemljiškoknjižnih izpiskov v upravnem spisu pa je razvidno, da ima solastniški delež tudi na nekaterih drugih nepremičninah.

Da je tožnica prejemnica socialne pomoči, še ne pomeni, da je finančni pogoj za dodelitev BPP izpolnjen, kajti kljub navedenemu sme tožena stranka ugotavljati finančni položaj tožnice.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 3115/2011. Hkrati je odločila, da tožnica ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od dne 17. 12. 2013 dalje. V obrazložitvi odločbe se sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki se nanaša na finančni pogoj, ki mora biti izpolnjen za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter na prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih v zvezi s petim odstavkom 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ, iz katerih izhaja, da se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih in presegajo znesek 13.780,00 EUR. Tožena stranka je tudi ugotovila, da je tožnica navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, kar v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZBPP izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. Na vprašanje, ali je lastnica ali solastnica kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki daje prihodke, je odgovorila negativno, glede lastništva stanovanja ali hiše pa je navedla, da je do ¼ lastnica stanovanja, v katerem živi, in izrecno zanikala, da bi bila lastnica drugega stanovanja ali hiše. Iz vpogleda v bazo podatkov Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) pa izhaja, da je tožnica do ¼ lastnica več nepremičnin v k.o. A., ki so v nadaljevanju naštete. Je tudi lastnica do ¼ gospodarskega poslopja na parceli, katerega vrednost je upoštevana pri vrednosti stanovanjske stavbe z dvema stanovanjema, pri čemer je prvo stanovanje vredno 61.553,00 EUR in tega tožena stranka ni upoštevala, ker v njem tožnica živi. Upoštevala pa je drugo stanovanje kot premoženje, katerega vrednost znaša 83.604,00 EUR in je ¼ vrednosti 20.910,00 EUR. Ne glede na dejstvo, katero od obeh stanovanj bi tožena stranka štela kot stanovanje, v katerem tožnica živi, bi bil delež v drugem stanovanju upoštevan kot premoženje tožnice. V primeru, da živi v drugem stanovanju, bi vrednost prvega stanovanja znašala 15.388,25 EUR in to prav tako presega mejni znesek za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz vpogleda v elektronsko vodeno zemljiško knjigo je razvidno, da so na navedenih nepremičninah vknjižene hipoteke, glede na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. II U 300/2012 z dne 22. 8. 2012 pa se to premoženje vseeno upošteva, saj nepremičnina, obremenjena s hipotekami, ne vpliva na odločitev, ker ni ovir, da bi tožnica z nepremičnino razpolagala v pravnem prometu. Ker je tožnica navajala neresnične podatke o svojem finančnem stanju, je tožena stranka tudi odločila, da ne more nadaljnjih šest mesecev ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnica v tožbi navaja, da je večletna prejemnica socialne pomoči, njeno premoženje pa tudi ne presega cenzusa do pravice koriščenja brezplačne pravne pomoči, saj je lastnica zgolj do ¼ pri stanovanju na naslovu ..., Medvode, to pa znaša le polovica zgornjega nadstropja stanovanjske hiše, ter v rabi minimalno zemljišča, to je približno za dve gredici in dva parkirna mesta, ni pa bilo upoštevano, da ima posest tudi šestega lastnika, to je občina B., ki si je del zemljišča vzela za cesto in pločnik, del zemljišča pa so si prilastili sosedje, zaradi česar teče več sodnih postopkov za ureditev lastniških deležev in meja. Uradni podatki v zemljiški knjigi niso točni. Tožnica predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da kljub temu, da je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči, sme tožena stranka ugotavljati socialni položaj tožnice glede upravičenja do brezplačne pravne pomoči, saj drugi odstavek 12. člena ZBPP določa, da se sicer finančni položaj prosilca ne ugotavlja, če je prosilec prejemnik denarne socialne pomoči, vendar pa ta določba nima absolutnega učinka, saj obenem prvi odstavek istega člena določa, da se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in glede na premoženje. Pri tem se tožena stranka sklicuje na sodno prakso, vključno z judikatom vrhovnega sodišča. Stvarnopravni zakonik določa načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter da se po 11. členu tega zakona domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Stanje stvari je možno ugotoviti na podlagi uradnih podatkov brez zaslišanja prosilca oziroma brez dopolnjevanja prošnje. Zaslišanje tožnice ne bi moglo vplivati na odločitev, da je podatek iz prošnje neresničen ne glede na odnos tožnice do tega podatka. V tožbi je tožnica sama navedla, da je lastnica dveh gredic in dveh parkirnih mest. Torej ne gre za nepremičnine, za katere tožnica ne bi vedela, da jih ima v lasti. Ceste, ki naj bi bila v lastništvu občine, pa tožena stranka ni štela za premoženje tožnice. Tožnica cenzus presega z lastništvom na stanovanjski stavbi z dvema stanovanjema in ne glede na dejstvo, katero od stanovanj bi tožena stranka štela kot stanovanje, v katerem tožnica živi, bi drugo stanovanje v tožničinem deležu preseglo mejni znesek za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Upoštevajoč 27. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih in 152. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ ima tožnica premoženje v taki vrednosti, da presega znesek, do katerega se brezplačna pravna pomoč lahko odobri. Peti odstavek 20. člena ZBPP določa, da če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica glede na navedena določila ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči in da so nastopile okoliščine, zaradi katerih tožnica ne more ponovno zaprositi šest mesecev za brezplačno pravno pomoč. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke.

To, da je tožnica prejemnica socialne pomoči, še ne pomeni, da je finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen, kajti kljub navedenemu sme tožena stranka ugotavljati finančni položaj tožnice, kar pomeni upoštevanje njenega premoženjskega stanja. 12. člen ZBPP sicer res določa, da se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. Vendar pa to določilo nima absolutnega učinka, kot je zavzelo stališče vrhovno sodišče v sodbi opr. št. I U 607/2006 z dne 11. 5. 2006. V tej sodni odločbi je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da če prosilec prejema denarno socialno pomoč, to še ne pomeni, da je pri odločanju o brezplačni pravni pomoči popolnoma nepomembno, kakšno je premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Dolžnost preverjanja premoženjskega stanja izhaja tudi iz določbe 20. člena ZBPP.

Nadalje tožnica navaja, da je njen lastniški delež zgolj ¼ pri nepremičninah, vendar je v izpodbijani odločbi tožena stranka to tudi upoštevala. Ceste, za katero tožnica trdi, da je v lastništvu ali posestvu občine, tožena stranka ni štela kot premoženje tožnice. Glede sodnih postopkov, ki tečejo za ureditev lastniških deležev in meja, pa sodišče pojasnjuje, da je pri ugotavljanju premoženja v obliki nepremičnin bistveno trenutno stanje v zemljiški knjigi. Tožnica tudi navaja, da toženi stranki ni ničesar zamolčala, vendar pa iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica pri podatkih o premoženjskem stanju glede nepremičnin navedla le, da je ¼ lastnica stanovanja ali hiše, v kateri živi, iz zemljiškoknjižnih izpiskov, ki se nahajajo v upravnem spisu, pa je razvidno, da ima solastniški delež tudi na nekaterih drugih nepremičninah.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.