Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na to, da je stečaj le generalna izvršba, je položaj stečajnega upravitelja v bistvenem podoben položaju (sodnega) izvršitelja, zato sodi stečajni upravitelj v krog tistih oseb, ki izvajajo javna pooblastila. Listina, ki jo v predpisani obliki izda organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jima je poverjeno z zakonom, pa je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi tako utemeljeno oprlo na osnovni seznam preizkušenih terjatev kot javno listino. Poleg tega mora upravitelj svoje naloge opravljati v skladu z zakoni in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi ter s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe, torej z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tako je na primer namen že otvoritvenega poročila seznanitev upnikov z (realnim) premoženjem, s katerim razpolaga stečajni dolžnik, odgovornost za z zakonom skladno in pravočasno izdelavo otvoritvenega poročila pa je v domeni upravitelja. Ključna dolžnost upravitelja v zvezi s prijavljeno terjatvijo upnika je določno izrekanje, ali jo priznava ali prereka, navedeno pa mora prav tako opraviti z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tudi iz navedenih razlogov višje sodišče nima razloga a priori dvomiti v upraviteljičin seznam.
I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.
II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je upnik dolžan tretjemu povrniti 322,65 EUR stroškov ugovora, v roku 8. dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka sklepa) in da upnik nosi svoje stroške odgovora na ugovor (II. točka izreka sklepa).
2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je tretji vložil tožbo, čeprav je vedel, da je FURS že v letu 2020 vložil zoper dolžnika predlog za začetek stečajnega postopka. Sodišče prezre neprerekane trditve upnika iz odgovora na pritožbo tretjega (vloga z dne 11. 11. 2021), da je stečajna upraviteljica še pred izdelavo osnovnega seznama preizkušenih terjatev zgolj na podlagi navedb dolžnika izročila sporne premičnine tretjemu. Te napake upraviteljica ni mogla več sanirati in prerekati izločitvene pravice tretjega, upniku pa priznati ločitveno pravico. Zato ne drži, da ni bila izkazana večja verjetnost obstoja ločitvene pravice upnika. Sklicevanje prvostopnega sodišča zgolj na zapis stečajne upraviteljice o plačani kupnini v enakih treh obrokih predstavlja površno in nekritično presojo sodišča, saj tretji nikoli ni predložil kakršnegakoli potrdila o plačilu kupnine po citirani prodajni pogodbi ali o prejemu zakupnine, čeprav je upnik na to opozarjal in zahteval predložitev potrdil. Navedbe upraviteljice so napačne in namenjene zgolj sanaciji njene napake. Prodajna pogodba je bila sklenjena 28. 6. 2019, v pogodbi pa je dogovorjeno plačilo prvega obroka 1. 7. 2018, kljub temu pa naj bi bil potrditvah stečajne upraviteljice plačan že 27. 5. 2019. Če bi bilo to res, bi stranki v pogodbi ugotovili, da je bil del kupnine že plačan. Sklenjena prodajna pogodba je nična, saj je bil njen namen skrivanje premoženja dolžnika. To je bil modus operandi dolžnika, saj je stečajna upraviteljica morala tožiti direktorja dolžnika zaradi 537.435,42 EUR. Ne drži, da je nastal položaj, kot če upnik ne bi nasprotoval ugovoru, saj ima upnik na premičninah še vedno zastavno pravico. Pogodba o prodaji in povratnem zakupu je bila sklenjena neposredno po tem, ko je upnik odstopil od najemne pogodbe z dolžnikom in je od tedaj dolžnik brez pravne podlage zasedal poslovne prostore upnika. Ker je dolžnik vedel, da bo upnik zoper njega sprožil postopke, je sklenil navedeno pogodbo, da upnik ne bi prišel do poplačila terjatve. Gre za pravni posel, sklenjen med ožjimi sorodniki, in kupnina ni bila plačana. Dolžnik je imel TRR v letu 2019 ves čas blokiran, aprila in maja 2020 pa je bil sproščen zaradi epidemije. Pogodba je tudi prenehala veljati 30. 6. 2022, kljub temu pa je dolžnik do pričetka stečajnega postopka 15. 3. 2021 uporabljal vso opremo. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
5. V obravnavani zadevi je tretji glede v postopku zarubljenih premičnin vložil ugovor tretjega, v katerem je uveljavljal, da je lastninsko pravico na zarubljenih premičninah pridobil dne 1. 7. 2019 na podlagi Pogodbe o prodaji in povratnem zakupu, sklenjene z dolžnikom dne 28. 6. 2019. Zaradi upnikovega nasprotovanja ugovoru je sodišče ugovor tretjega zavrnilo, odločitev o stroških ugovora tretjega in upnikovega odgovora na ugovor pa je pridržalo do pravnomočne odločitve o pravdi na nedopustnost izvršbe. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St ... z dne 15. 3. 2021, se je medtem zoper dolžnika pričel stečajni postopek. S sklepom opr. št. IV P 375/2021 z dne 27. 1. 2022 je pravdno sodišče tožbo zavrglo kot nedopustno, ker je ugotovilo, da zanjo tretji nima več pravnega interesa, saj je bila izvršba zaradi pričetka stečajnega postopka nad dolžnikom ustavljena.
6. Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških postopka z ugovorom tretjega utemeljilo z obrazložitvijo, da ni mogoče slediti razlogovanju upnika (ki je trdil tudi, da se je odpovedal ločitveni pravici, ker je stečajna upraviteljica izročila predmete tretjemu in jih ne bi mogla izročiti upniku oziroma z njimi razpolagati na način, da bi lahko bila upnikova terjatev poplačana), da je bila njegova pravica bolj verjetna (od pravice tretjega), ker je bila upraviteljica, ki je prerekala ločitveno pravico, napotena na pravdo. Bolj verjetna je bila izločitvena pravica tretjega, posledično so bili predmeti izročeni njemu. Kot je razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev, je bila ločitvena pravica prerekana, ker stečajni dolžnik ni več lastnik opreme, na podlagi Pogodbe o prodaji z dne 28. 6. 2019, vrednost 6.000,00 EUR, (so bila) plačila prejeta v treh obrokih po 2.000,00 EUR (27. 5. 2019, 12. 9. 2019 in 18. 11. 2019). Glede na opisane okoliščine in dejstvo, da so bile premičnine izročene tretjemu, ker je stečajna upraviteljica očitno njegovo izločitveno pravico štela za bolj verjetno kot upnikovo ločitveno, je sodišče odločilo, da tretji z vložitvijo ugovora tretjega upniku ni neutemeljeno povzročil stroškov. Nastal je položaj, kot če upnik ne bi nasprotoval ugovoru oziroma, kot če bi tretji s tožbo na nedopustnost uspel: premičnine so bile izročene tretjemu, ne upniku, ki se tako ne more poplačati z njihovo prodajo. Tretjemu je sodišče prve stopnje zato priznalo stroške ugovora.
7. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da sodišče prve stopnje tretjega ni pozvalo, naj poda izjavo glede upnikovih trditev v odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 23. 9. 2021 (vloga z dne 11. 11. 2021), zato njegovih trditev iz tega odgovora ni mogoče šteti za neprerekane v smislu 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tudi v pritožbenem postopku tako upnikovih trditev, da je upraviteljica naredila napako, ko je premičnine še pred izdelavo osnovnega seznama izročila tretjemu na podlagi navedb dolžnika, ki je ni mogla več sanirati, posledično pa naj bi zgolj zaradi tega prerekala ločitveno pravico upnika in priznala izločitveno pravico tretjemu, ni mogoče šteti za resnične. Glede na situacijo v stečajnem postopku je tako sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila v stečajnem postopku kot „bolj verjetna ugotovljena“ izločitvena pravica tretjega in prerekana ločitvena pravica upnika.
8. Prav tako višje sodišče ne pritrjuje pritožbenim očitkom, da naj bi sklicevanje sodišča na zapis stečajne upraviteljice o plačani kupnini v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev pomenilo površno in nekritično presojo. Glede na to, da je stečaj le generalna izvršba, je položaj stečajnega upravitelja v bistvenem podoben položaju (sodnega) izvršitelja, zato sodi stečajni upravitelj v krog tistih oseb, ki izvajajo javna pooblastila (tako VSRS I Ips 70188/2010-286, prim. tudi sklep VSL II Ip 417/2020). Listina, ki jo v predpisani obliki izda organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jima je poverjeno z zakonom, pa je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi tako utemeljeno oprlo na osnovni seznam preizkušenih terjatev kot javno listino.
9. Poleg tega mora upravitelj svoje naloge opravljati v skladu z zakoni in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi ter s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe, torej z ustrezno profesionalno skrbnostjo (98. člen ZFPPIPP). Tako je na primer namen že otvoritvenega poročila seznanitev upnikov z (realnim) premoženjem, s katerim razpolaga stečajni dolžnik, odgovornost za z zakonom skladno in pravočasno izdelavo otvoritvenega poročila pa je v domeni upravitelja (tako sklep VSL Cst 362/2016).1 Ključna dolžnost upravitelja v zvezi s prijavljeno terjatvijo upnika je določno izrekanje, ali jo priznava ali prereka (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP), navedeno pa mora prav tako opraviti z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tudi iz navedenih razlogov višje sodišče nima razloga a priori dvomiti v upraviteljičin seznam.
10. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Skladno z ustaljeno sodno prakso pa mora stranka, ki prereka javno listino, to storiti s konkretnimi navedbami, ki jih tudi dokazno podpre. V vlogi z dne 11. 11. 2021 je upnik kot dokaze predlagal le tožbo na nedopustnost izvršbe, odgovor na tožbo in izpis iz registra neposestnih zastavnih pravic, ki pa so listine, ki njegovih trditev v zvezi neresnično vsebino osnovnega seznama preizkušenih terjatev ne dokazujejo, enako ne v pritožbi predlagani dokazi z vpogledom v pravdni spis IV P 375/2021 in izredno poročilo stečajne upraviteljice z dne 26. 8. 202. Upnikove trditve so tako ostale na ravni špekulacij. Ne glede na to, če ima upnik v tem trenutku še vedno vpisano zastavno pravico na premičninah, je izvršilno sodišče na odločitve stečajnega sodišča vezano.
11. Pritožba po povedanem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
12. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Za (pravilno) opravljanje nalog in pristojnosti upravitelja je potrebno ustrezno strokovno znanje in izkušnje, zato ima upravitelj položaj profesionalne osebe in se njegova ravnanja presojajo s strožjim standardom, profesionalne skrbnosti (prim. dr. Nina Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, 2008, stran 88).