Jedro

Ker si tožnik ni pridržal pravice do pogodbene kazni, zaradi zamude te več ne more uveljavljati (251. člen OZ).

V skladu s 406. členom OZ se solidarnost na strani upnikov ne domneva, kar pomeni, da mora biti izrecno dogovorjena ali določena z zakonom.

Zmotno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnik predložil predpravdno mnenje izvedenca. V zadevi Rp 58/2022 Okrajnega sodišča v Mariboru, je namreč v postopku zavarovanja bil pritegnjen izvedenec za zavarovanje dokazov, ki se nanaša na ugotavljanje hrupa in vibracij, ki jih povzroča toplotna postaja, pri tem pa je na podlagi slednjega tožnik uveljavljal, da vgrajene obloge niso primerne in zadostne.

Pri tem torej ne gre za vprašanje izpolnitev z napako, ampak za vprašanje neizpolnitev, saj namen, zaradi katerega je tožnik sklenil sporazum s toženko, ni bil izpolnjen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) zahteval plačilo pogodbene kazni v višini 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2021 dalje do plačila. V II. točki izreka je sodišče odločilo, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki (v nadaljevanju toženki) stroške njenega pravdnega postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnik. Navaja, da sodišče prve stopnje zmotno ni izhajalo iz pogodbenega namena in je zaradi tega materialno pravo narobe uporabilo. Srž problema je v tem, da je toženka brez ustreznega soglasja postavila toplotno črpalko v klet pod stanovanjem tožnika, s predmetnim sporazumom pa sta stranki želeli rešiti nastalo situacijo, da bi kurilna sezona lahko stekla, zato sta sklenili sporazum, po katerem se je toženka zavezala namestiti protihrupno zaščito, s čimer bi prišlo do trajne rešitve težav, ki so zaradi postavitve toplotne črpalke nastale. Pogodbena volja strank je bila, da se prepreči hrup in temu je bila namenjena pogodbena kazen ter dogovor, da mora biti zvočna izolacija izvedena v določenem roku. Toženka pa dogovorjenega ni izpolnila pravočasno oz. ni izpolnila v skladu s sporazumom, kot je potrdil izvedenec mag. A. A. v postopku zavarovanja. Nadalje je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da gre v predmetni zadevi za deljivo obveznost. Sopodpisnica sporazuma je soproga tožnika, ki v zemljiški knjigi sicer ni navedena kot lastnica, vendar živi s tožnikom v predmetni nepremičnini. Gre za kolektivno odškodninsko terjatev zakoncev. Namen predmetnega sporazuma je bilo zaščititi tožnika oziroma stanovanje pred udarnim hrupom in hrupom obratovalne opreme. Vgrajena bi morala biti zvočna izolacija, ki bi rešila problem hrupa. Sodišče se je pri tem neupravičeno oprlo zgolj na e-sporočilo tožnika, saj je toplotna postaja v enem trenutku dejansko delovala neslišno. Za izpolnitev dogovora pa ni bila zadostna zgolj vgradnja zvočne izolacije, ampak vgradnja ustrezne zvočne izolacije, takšne, ki bo služila namenu, to je odpravi hrupa, slednja pa ni bila izvedena. Tožnik se ne strinja z naziranjem sodišča prve stopnje glede uveljavitve pogodbene kazni zaradi zamude. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano odločitev spremeni oziroma razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo se toženka zavzema za potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Uradni preizkus procesnih kršitev ni pokazal, je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

6. V predmetnem postopku je tožnik lastnik stanovanja, ki se nahaja nad prostorom, v katerega je bila nameščena toplotna postaja. Stranki sta zaradi slednjega sklenili sporazum z dne 26. 10. 2021 (priloga A2), v katerem se je toženka zavezala, da bo na lastne stroške in še pred dnem zagona toplotne postaje na stropu prostora in stenah prostora, v katerem je nameščena toplotna postaja, namestila zvočno izolacijo proti hrupu, in sicer proti udarnemu hrupu, ki se iz drugih prostorov prenaša preko konstrukcije, pred hrupom obratovalne opreme, pred strukturnim hrupom in pred odmevnim hrupom. Nadalje sta se pravdni stranki dogovorili, da v primeru neizvedbe zvočne izolacije pred zagonom toplotne postaje (dogovorjene v točki III.1) je toženka dolžna plačati tožniku in B. B. pogodbeno kazen v višini 10.000,00 EUR, ki zapade v plačilo v roku 10 dni po zagonu toplotne postaje.

7. Sodišče druge stopnje nima pomislekov v pravilno odločitev sodišča prve stopnje, glede uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude (17. in 18. točka obrazložitve). Nesporno namreč je, da pred zagonom toplotne postaje izolacija ni bila narejena, vendar je tožnik po tem roku toženki poslal sporočilo, v katerem jo je pozval, da naj najkasneje do 12. 12. 2021 uredi vse potrebno, da bo toplotna postaja delovala pravilno, brez hrupa, in da bo v nasprotnem primeru sprožen sodni postopek za plačilo pogodbene kazni, ki je že zapadla v plačilo, saj toženec še ni pristopil k izdelavi zvočne izolacije. Pravilno je sodišče prve stopnje na podlagi navedenega zapisa (priloga B2) zaključilo, da je tožnik dal toženki po prvotnem dogovoru nov rok za izpolnitev obveznosti, saj ni sporno, da toženka ni pristopila k izpolnjevanju sporazuma, pri tem pa tožnik ni uveljavljal pogodbene kazni. Toženka je dne 6. 12. 2021 zvočno izolacijo vgradila.

8. Ker si tožnik ni pridržal pravice do pogodbene kazni, zaradi zamude te več ne more uveljavljati (251. člen OZ). Tožnik, v sporočilu z dne 2. 12. 2021, ko je toženka že bila v zamudi, ni podal izjave, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, prav tako pogodbene kazni ni uveljavljal potem, ko je toženko obvestil, da toplotna črpalka obratuje neslišno (e- sporočilo z dne 15. 12. 2021). Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da je namen petega odstavka 251. člena OZ v odpravi negotovosti, ali bo stranka, ki je z izpolnitvijo zamudila, morala plačati tudi pogodbeno kazen.

9. Nadalje je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ne more uveljavljati celotne pogodbene kazni v višini 10.000,00 EUR. Iz sporazuma namreč izhaja, da kot stranki sporazuma nastopata tožnik in B. B., zato je tožnik upravičen zgolj do polovice plačila zneska pogodbene kazni, dogovorjene v sporazumu, sodišče prve stopnje pa ima o slednjem ustrezne razloge v 7. točki izpodbijane sodbe.

10. Gre za denarno obveznost, ki ni opredeljena kot nerazdelna obveznost. Zato mora vsak upnik, v skladu s tretjim odstavkom 393. člena OZ, uveljavljati svoj del zahtevka. V skladu s 406. členom OZ se solidarnost na strani upnikov ne domneva, kar pomeni, da mora biti izrecno dogovorjena ali določena z zakonom.

11. Tožnik se sicer v pritožbi sklicuje na Družinski zakonik (69. in 70. člen DZ) in navaja, da zastopa tudi B. B. in tako zahteva izpolnitev v imenu obeh, vendar tožnik trditev, da gre za upravljanje s skupnim premoženjem pred sodiščem prve stopnje ni podal.

12. Pravilno pa pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje ni pravilno odločilo o zahtevku, upoštevaje, da toženka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma, da jo je izpolnila z napako. Sodišče prve stopnje zaključuje, da je toženka svojo obveznost izpolnila, pri tem pa se v celoti opira na dopis (e-sporočilo z dne 15. 12. 2024), v katerem tožnik pojasnjuje, da hrupa več ni. Na podlagi slednjega je tako po mnenju sodišča prve stopnje toženka svojo obveznost izpolnila. V kolikor pa se je kasneje hrup ponovno pojavil, pa slednje lahko predstavlja kvečjemu izpolnitev z napako, kar pa ne predstavlja podlage za uveljavljanje pogodbene kazni.

13. Tožnik je tekom postopka uveljavljal, da izvedba zvočne izolacije, kot jo je opravila toženka, ni izpolnitev III. točke sporazuma, saj iz samega sporazuma izhaja, da mora biti nameščena ustrezna zvočna izolacija proti različnim vrstam hrupa, ki izhajajo iz toplotne postaje.

14. Zmotno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnik predložil predpravdno mnenje izvedenca. V zadevi Rp 58/2022 Okrajnega sodišča v Mariboru, je namreč v postopku zavarovanja bil pritegnjen izvedenec za zavarovanje dokazov, ki se nanaša na ugotavljanje hrupa in vibracij, ki jih povzroča toplotna postaja, pri tem pa je na podlagi slednjega tožnik uveljavljal, da vgrajene obloge niso primerne in zadostne. Nasprotno pa je toženka vztrajala, da je obveznost izvedbe zvočne izolacije izpolnjena. V zvezi s slednjim sta obe pravdni stranki predlagali izvedbo dokaza z izvedencem.

15. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je namen III. točke sporazuma v tem, da se namesti ustrezna izolacija na vseh stenah in stropu v prostoru, kjer bo toplotna postaja nameščena. Izvedenec, ki je bil pritegnjen v postopku zavarovanja, sicer vseh meritev ni opravil, saj je meritve opravljal v času, ko toplotna črpalka več ni delovala, vendar iz njegovih ugotovitev izhaja, da ob delovanju naprave prihaja do vibracij, ki se širijo po zidni konstrukciji. V predmetnem postopku je tako potrebno ugotoviti ali izolacija, ki jo je namestila toženka predstavlja izpolnitev III. točke sporazuma.

16. Pri tem torej ne gre za vprašanje izpolnitev z napako, ampak za vprašanje neizpolnitev, saj namen, zaradi katerega je tožnik sklenil sporazum s toženko, ni bil izpolnjen. Nenazadnje sta se stranki dogovorili, da bosta ustreznost izolacije pred hrupom ugotavljali tudi s postavitvijo ustreznega izvedenca pred pravdo.

17. Odločitev sodišča prve stopnje je tako preuranjena, saj je potrebno v postopku ugotoviti ali je izolacija sploh bila narejena proti vsem vrstam hrupa, v skladu z sporazumom. Za ta namen bo potrebno, da sodišče prve stopnje oceni tako v postopku že izdelano mnenje, slednjega eventualno dopolni, oziroma postavi novega izvedenca, ki bo odgovoril na vprašanje ali je toženka z namestitvijo izolacije namestila ustrezno izolacijo v skladu s sporazumom.

18. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo pri tolmačenju III. točke sporazuma in se ni ukvarjalo s vprašanjem ustrezne izolacije, prav tako pa v nadaljevanju tudi ne z nadaljnjimi relevantnimi vprašanji, zlasti ne z ugovorom toženca po znižanju pogodbene kazni. Glede na obrazloženo, ker sodišče na drugi stopnji ne more predmetna vprašanja prvič reševati samo, je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo sodišču v nadaljnje v novo odločanje, v katerem bo sodišče prve stopnje ugotavljalo relevantna dejstva, kot je bilo pojasnjeno v sklepu sodišča druge stopnje (355. člen ZPP).

19. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP so stroški pritožbenega postopka nadaljnji stroški postopka.

-------------------------------

VSRS sklep II Ips 16/2023 z dne 4. 10. 2023.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 251, 393, 393/3, 406

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.