Jedro

Dejstva, da je žena nasprotnega udeleženca zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru kot zapisnikarica in da E. M., ki je zakonec pooblaščenke nasprotne udeleženke F. J., dela na Okrožnem sodišču v Kopru kot varnostnik, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ in 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je 15. 1. 2009 pred Okrajnim sodiščem v A. vložil predlog za razdružitev solastnine. Z vlogo z dne 13. 7. 2011 je predlagal prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj je žena nasprotnega udeleženca B. B., zaposlena na Okrajnem sodišču v A. kot zapisnikarica. Kot dolgoletna uslužbenka redno sodeluje s sodniki, tako da posamezna opravila nedvomno izvršuje tudi za sodnika, ki mu je dodeljena sporna zadeva. Poleg tega je C. C. zakonec I. C., ki je pooblaščenka nasprotne udeleženke D. D., zaposlen na Okrožnem sodišču v A. kot varnostnik.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim in načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dejstva, da je žena nasprotnega udeleženca B. B. zaposlena na Okrajnem sodišču v A. kot zapisnikarica in da C. C., ki je zakonec pooblaščenke nasprotne udeleženke D. D., dela na Okrožnem sodišču v Kopru kot varnostnik, po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ in 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče, to je Okrajno sodišče v A. Na tem sodišču dela večje število zapisnikaric, zato je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med zaposlenimi in strankami oziroma udeleženci v postopku, mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.