Jedro

Razlogi za odstavitev stečajnega upravitelja vključujejo tudi izločitvene razloge po ZPD.

Za stečajnega upravitelja ne more biti imenovan direktor družbe, ki je upnik stečajnega dolžnika.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 30.4.2001, opr. št. St 30/2000-193, in z dne 15.1.2001, opr. št. 30/2000-30, se razveljavita in zadeva vrne stečajnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

V stečajni zadevi, navedeni v uvodu sklepa, je sodišče zavrnilo predlog nekaterih upnikov za odstavitev stečajnega upravitelja.

Zavrnilo pa je tudi pritožbo (ki jo je obravnavalo kot ugovor) zoper omenjeni sklep, ki jo je vložil pooblaščenec predlagateljev odstavitve upnikov G. s.p., ... in drugi iz BiH, A. F., Š. K., P. C., D. P., J. K. in G. "G." K. E.&M. Zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev stečajnega upravitelja je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava - 3. točke drugega odstavka 78. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL), ter zmotno uporabo 82. člena ZPPSL v njegovi materialnopravni in procesnopravni vsebini, in sicer v zvezi z 80. členom in drugim odstavkom 104. člena ZPPSL. Temu sodišču predlaga, naj oba sklepa stečajnega sodišča spremeni in predlogu upnikov za odstavitev stečajnega upravitelja ugodi.

Stečajni dolžnik je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovoril. Primarno predlaga njeno zavrženje. Meni namreč, da ni dovoljena. Če bi pa sodišče menilo, da je dovoljena, predlaga podrejeno njeno zavrnitev, ker uveljavljani razlogi za odstavitev stečajnega upravitelja niso podani.

Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena in utemeljena.

Stališče stečajnega dolžnika, da zoper sklep, s katerim je stečajni senat zavrnil ugovor upnikov zoper sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev stečajnega upravitelja, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, je pravno zmotno.

V stečajnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ZPPSL ne določa drugače (15. člen ZPPSL).

ZPPSL določa, katera pravna sredstva so dovoljena zoper sklep, izdan v stečajnem postopku. Če ZPPSL ne določa drugače, je vedno dovoljena pritožba (prvi odstavek 13. člena ZPPSL). Od izrednih pravnih sredstev pa izključuje ZPPSL samo revizijo in predlog za obnovo postopka (tretji odstavek 11. člena ZPPSL), ne pa tudi zahteve za varstvo zakonitosti. Ta je torej dovoljena ne glede na to, katero sodišče je odločilo o vprašanju, o katerem je treba odločiti s sklepom, čim so za to izpolnjene predpostavke iz 385. člena ZPP. Te so v obravnavanem primeru izpolnjene. Če bi zakonodajalec nameraval izključiti tudi zahtevo za varstvo zakonitosti, bi to izrecno navedel, kot je to storil za revizijo in predlog za obnovo postopka.

Določbe ZPP o izločitvi se po 15. členu ZPPSL uporabijo tudi v stečajnem postopku za izločitev sodnikov (70. člen ZPP), strokovnih sodelavcev in zapisnikarjev (75. člen ZPP) ter izvedencev (247. člen ZPP). Ker pa ZPP ne pozna instituta stečajnega upravitelja, ima ZPPSL v 82. členu specialno določbo o odstavitvi stečajnega upravitelja. Razlogi za odstavitev pa vključujejo, glede na 15. člen ZPPSL, tudi izločitvene razloge po ZPP.

Predlog za odstavitev utemeljujejo predlagatelji z dvomom, da bi stečajni upravitelj lahko nepristransko obravnaval vse upnike, in sicer zlasti pri priznavanju terjatev. Dvom utemeljujejo z dejstvom, da je stečajni upravitelj zaposlen pri enem od upnikov, pred kratkim pa je postal tudi njegov direktor. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev, o kateri je stečajno sodišče odločalo kot o ugovoru, so predlagatelji ponovno uveljavljali isto okoliščino kot razlog za dvom o njegovi nepristranskosti.

Stečajno sodišče, ki se je v sklepu z dne 30.4.2001 sklicevalo tudi na razloge v sklepu z dne 15.1.2001, je menilo, da omenjena okoliščina ni odstavitveni razlog po nobeni točki drugega odstavka 78. člena ZPPSL. Po 1. točki drugega odstavka 78. člena ZPPSL to ni zato, ker sta stečajni upravitelj in družba, katere direktor je, različni osebi, po 3. točki iste zakonske določbe pa tudi ne, ker je stečajni upravitelj izkazal svojo nepristranskost v drugih stečajnih postopkih. Sicer pa je stečajni upravitelj postal direktor družbe F. d.o.o. šele potem, ko je bil že imenovan za stečajnega dolžnika.

V zahtevi za varstvo zakonitosti je vrhovna državna tožilka navedla, da je stečajni upravitelj po izpodbijanih sklepih poslovno povezan z družbo F. d.o.o. in z LB P. (ki je največji upnik stečajnega dolžnika, pa tudi ustanovitelj družbe F. d.o.o.), vendar ne tako, da bi za njegovo odstavitev obstojali pogoji iz 1. in 2. točke drugega odstavka 78. člena ZPPSL. Ker uveljavlja vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti tudi zmotno uporabo materialnega prava iz 3. točke drugega odstavka 78. člena ZPPSL, sledi iz tega, da opredeljuje omenjeno poslovno povezanost stečajnega upravitelja z družbo F. d.o.o. in LB P. kot odstavitveni razlog po 3. točki drugega odstavka 78. člena ZPPSL.

Po Zakonu o gospodarskih družbah zastopa družbo z omejeno odgovornostjo (to pa je F. d.o.o.) direktor (32. člen in prvi odstavek 449. člena omenjenega zakona). Direktor torej izraža voljo družbe, jo pravno veljavno zavezuje in jo tudi predstavlja. Čeprav je druga oseba od družbe, katere direktor je, to ne pomeni, da lahko opravlja funkcijo stečajnega upravitelja pri stečajnem dolžniku, če je njegov upnik družba, katere direktor je. Nujno namreč pride do kolizije interesov med stečajnim dolžnikom in družbo - upnikom, katere direktor je stečajni upravitelj, pa tudi med to družbo in ostalimi stečajnimi upniki. Zato je treba razlagati 1. točko drugega odstavka 78. člena stečajnega zakona tako, da za stečajnega upravitelja tudi ne more biti imenovana oseba, ki je direktor družbe - upnika stečajnega dolžnika. Če pa je ta oseba postala direktor stečajnega upnika šele po imenovanju za stečajnega upravitelja, nastane takrat odstavitveni razlog iz omenjene zakonske določbe.

Stečajno sodišče meni, da je okoliščina iz 1. točke drugega odstavka 78. člena absolutni odstavitveni (izločitveni) razlog. S takšnim stališčem se Vrhovno sodišče strinja. Kot je obrazložilo zgoraj pa meni, da je ta okoliščina podana tudi v obravnavanem primeru. Vrhovna državna tožilka je materialnopravno ni opredelila tako. Zato je uveljavljala kot zmotno uporabo materialnega prava samo zmotno uporabo 3. točke drugega odstavka 78. člena ZPPSL. Situacijo, kakršna je obravnavana, ki jo je mogoče podvesti pod 1. točko drugega odstavka 78. člena ZPPSL pa je vsekakor možno podvesti tudi pod relativni odstavitveni razlog iz 3. točke drugega odstavka 78. člena ZPPSL. Zato je to sodišče v skladu s prvim odstavkom 391. člena ZPP lahko preizkusilo utemeljenost zahteve za varstvo zakonitosti tudi z vidika uveljavljane zmotne uporabe 3. točke drugega odstavka 78. člena ZPPSL.

Po prvem odstavku 82. člena ZPPSL sme stečajni senat odstaviti stečajnega upravitelja na predlog upravičenih oseb tudi, če so za to podani "drugi upravičeni razlogi". Med te pa spadajo tudi "druge okoliščine, ki vsebujejo dvom o njegovi nepristranskosti" (3. točka drugega odstavka 78. člena ZPPSL).

Odstavitveni razlog iz 3. točke drugega odstavka 78. člena ZPPSL je identičen izločitvenemu razlogu iz 6. točke 70. člena ZPP. Zato morajo biti tudi za ugotovitev njegovega obstoja izpolnjene enake predpostavke. Te pa so: 1./ okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti, morajo biti prisotne v postopku, v katerem se uveljavljajo in 2./ za odločitev je odločilen dvom pri predlagatelju odstavitve (ne pa pri stečajnem senatu, razen če odstavi stečajnega upravitelja po uradni dolžnosti).

Predlagatelji so temeljili predlog za odstavitev stečajnega upravitelja na okoliščinah, prisotnih v tem stečajnem postopku.

Stečajni senat pa je v sklepu, s katerim je zavrnil predlog za odpoklic, pa tudi v sklepu, s katerim je zavrnil ugovor s tem, da se je skliceval na razloge iz prvega sklepa, utemeljil svoje stališče, da ni razlogov za dvom v nepristranskost stečajnega upravitelja, z ravnanjem stečajnega upravitelja v drugih stečajnih postopkih.

Odstavitev stečajnega upravitelja so predlagali nekateri upniki. Pri odločanju o predlogu bi zato moral stečajni senat presoditi, ali so podane okoliščine, ki lahko tem upnikom vzbujajo dvom o nepristranskosti stečajnega upravitelja. Iz razlogov v obeh sklepih stečajnega sodišča pa ni možno povzeti, da je stečajni senat utemeljenost predloga tako tudi presojal. Iz njih izhaja, da je presojal obstoj dvoma o nepristranskosti stečajnega upravitelja s svojega vidika.

Takšna utemeljitev zavrnitve predloga za odpoklic stečajnega upravitelja je zmoten materialnopravni pristop k presojanju, ali je odpoklicni razlog podan. Stečajni senat bi namreč moral presoditi, ali so v tem stečajnem postopku podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti stečajnega upravitelja, in ali te okoliščine lahko vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti pri predlagateljih odstavitve. Stečajni senat je torej za svojo odločitev res zmotno uporabil 3. točko drugega odstavka 78. člena ZPPSL. Zaradi tega je to sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa. Izpodbijanega sklepa ni spremenilo, kot to predlaga zahteva za varstvo zakonitosti. Stečajni senat namreč zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa k presoji utemeljenosti predloga za odstavitev ni ugotovil vseh za odločitev relevantnih dejstev (primerjaj: drugi odstavek 391. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 380. člena ZPP), s spremembo sklepa pa bi bila stečajnemu upravitelju tudi vzeta možnost ugovora zoper sklep o odstavitvi (drugi odstavek 82. člena ZPPSL).

Pri novem odločanju bo stečajni senat, če bo še nadalje menil, da ne gre za odstavitveni razlog po 1. točki drugega odstavka 78. člena ZPPSL, presojal utemeljenost predloga za odstavitev stečajnega upravitelja z vidika, ali so v tem stečajnem postopku (ne v drugih) podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti pri predlagateljih odstavitve, ne pa pri stečajnem senatu. To sodišče pri tem ponovno opozarja, da gre po njegovem mnenju za absolutni odstavitveni razlog po 1. točki drugega odstavka 78. člena ZPP, ki ga je treba enačiti z izključitvenim razlogom iz 1. točke 70. člena ZPP. Na tega pa mora tudi pritožbeno sodišče ob preizkusu utemeljenosti morebitne pritožbe paziti po uradni dolžnosti (primerjaj: 2. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP). To sodišče namreč meni, da je pravno sredstvo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev stečajnega upravitelja pritožba (prvi odstavek 13. člena ZPPSL), o kateri odloča pritožbeno sodišče, ugovor iz drugega odstavka 82. člena ZPPSL pa je pravno sredstvo, ki ga ima samo stečajni upravitelj zoper sklep stečajnega senata o odstavitvi.

Glede na to, da je bilo treba zahtevi za varstvo zakonitosti ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov zaradi zmotne uporabe 3. točke drugega odstavka 78. člena ZPPSL, sodišče ni presojalo utemeljenosti ostalih razlogov v zahtevi za varstvo zakonitosti.