Jedro

Šele po ugotovitvi vrednosti razpoložljivega dela zapuščine je mogoče presojati, ali je bil nujni delež res prikrajšan ter za koliko je bil prikrajšan, in šele po tem pridejo v poštev pravila o zmanjšanju ali odpravi oporečnih razpolaganj ter vračanju daril. Pri prikrajšanju nujnega deleža je tožbeni zahtevek oblikovalne in dajatvene narave.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija del sodbe, ki se nanaša na nasprotno tožbo, in v delu, s katerim se izpodbija odločitev o stroških postopka.

Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev, da je dedinja po pokojnem F. B.; ugotovitev, da v njegovo zapuščino ob upoštevanju njenega zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril spada določeno premično in nepremično premoženje; da sta ji toženca nerazdelno dolžna izročiti delež do 1/6 na tem premoženju.

2. Tekom postopka sta toženca vložila nasprotno tožbo, s katero zahtevata ugotovitev, da so določena likovna dela last druge toženke; ugotovitev, da je tožnica kot nujna dedinja od zapustnika prejela kot darilo stanovanjsko stavbo, stoječo na parc. št. 561/1, vpisani v vl. št. ... k.o. ..., katere vrednost se tožnici vračuna v njen dedni delež.

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica dedinja po pokojnem F. B.; ugotovilo, da v njegovo zapuščino spadajo določene premičnine in nepremičnine, pri čemer se je oprlo na zemljiškoknjižne podatke in sporazum o delitvi skupnega premoženja, ki so ga 28. 9. 1992 sklenili pokojni F. B. in oba toženca (v nadaljevanju Sporazum); sicer pa tožbeni zahtevek po tožbi zavrnilo; nadalje ugotovilo, da so določena likovna dela last druge toženke; ugotovilo, da je tožnica kot nujna dedinja od zapustnika prejela darilo, in sicer stanovanjsko stavbo, stoječo na parc. št. 561/1, vpisani v vl. št. ... k.o. ..., kar se tožnici vračuna v njen dedni delež; zavrnilo pa je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za ugotovitev vrednosti tega darila.

4. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

5. Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku po tožbi in zavrne tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi. Meni, da je odločitev sodišč prve in druge stopnje v nasprotju z dokazi v spisu. Graja drugostopenjsko zavrnitev pritožbenih izvajanj o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo prvostopenjske sodbe. Poudarja, da ni mogla izpodbi(ja)ti Sporazuma, temveč je lahko le uveljavljala pravice, ki ji jih daje Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Nobeno od sodišč nižjih stopenj ni ocenilo vrednosti premoženja in prikrajšanja tožnice na nujnem deležu. Tožnica pojasnjuje, da je svoj zahtevek za vrnitev darila jasno opredelila in uveljavljala. Sporazum je treba prebrati, iz njega na nekaterih mestih jasno izhaja daritev, ki sta jo izvršila pokojni F. B. in druga toženka v korist prvega toženca, ter zadržanje lastninskega deleža na nepremičninah vl. št. ... k.o. ... Zemljiškoknjižno stanje ni usklajeno s Sporazumom. Posebej izpostavlja, da ji pokojni F. B. ni izročil ničesar. Iz podatkov spisa jasno izhaja, da sta kupca zemljišča parc. št. 561/1 k.o. ... tožnica in njen mož, ki sta vse ustvarila s krediti in lastnim delom. Tožnica opozarja, da ji je bila zanikana pravica do dedovanja; s tožbenim zahtevkom glede tega, kar predstavlja osnovni zahtevek v konkretnem sporu, je uspela, zaradi česar ji pripadajo vsi stroški tega postopka.

6. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

7. Revizija v delu, s katerim se izpodbija del sodbe, ki se nanaša na nasprotno tožbo, in v delu, s katerim se izpodbija odločitev o stroških postopka, ni dovoljena.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja, zaradi česar je zakon ne dopušča v vseh pravdnih zadevah. Omejuje jo glede na vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje, dovoljuje pa jo v nekaterih vrstah sporov ne glede na vrednost. Pravdna zadeva po nasprotni tožbi ne spada med te izjeme iz tretjega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Gre za premoženjskopravni spor, v katerem revizija izpodbija odločitev o ugotovitvenem delu (nasprotnega) tožbenega zahtevka. Zato bi bila revizija v tej pravdni zadevi v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če bi bila vrednost revizijsko izpodbijanega dela ocenjena z zneskom nad 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Da bi si stranke zagotovile pravico do revizije kot izrednega pravnega sredstva, morajo v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom aktivno ukrepati tako, da tožnik v skladu z drugim odstavkom 44. člena in drugim odstavkom 180. člena ZPP že v (nasprotni) tožbi (oziroma v spremembi tožbe) označi vrednost spornega predmeta, toženec pa morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarja. V pravdni zadevi po nasprotni tožbi nobena od pravdnih strank ni tako ukrepala. Določitev vrednosti spora pomeni navedbo te v denarni enoti. V točkah (taksne ali odvetniške tarife) navedena vrednost je nepopolna, zato pomeni izostanek ocene vrednosti spornega predmeta, kar ima za posledico nedovoljenost revizije(1). Iz tega razloga je bilo treba revizijo v delu, s katerim se izpodbija del sodbe, ki se nanaša na nasprotno tožbo, zavreči (377. člen ZPP).

9. Poleg tega tožnica (izrecno) izpodbija odločitev o stroških postopka. Odločba o stroških v sodbi se po določbi petega odstavka 128. člena ZPP šteje za sklep, revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (primerjaj 384. člen ZPP). Ker sklep o stroških postopka ni končne narave, revizija zoper odločitev o stroških ni dovoljena(2) in jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP (tudi) v tem delu zavrglo.

10. V preostalem (dovoljenem) delu revizija ni utemeljena.

11. Z revizijskim očitkom, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z dokazi v spisu, revidentka zgolj izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, s čimer nedovoljeno izpodbija na nižjih stopnjah sojenja ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče nadalje pritrjuje pritožbenemu, da napačen zapis v prvostopenjski sodbi (češ da nepremičnine vl. št. ... k.o. ... predstavljajo med drugim tudi stanovanjsko hišo ...) ne poraja dvoma v izpodbijano odločitev glede obsega zapuščine, saj ne gre za pomanjkljivost, ki bi onemogočala njen preizkus. Vsaka nejasnost ali pomanjkljivost v sodbi še ni bistvena kršitev določb postopka; to so lahko le tiste pomanjkljivosti, ki so kavzalne za presojo. Iz obrazložitve prvostopenjske sodbe jasno izhaja, katere nepremičnine oziroma kakšni deleži na njih so (bili) po presoji sodišča (ob smrti) zapustnikovi in temu skladen je tudi izrek sodbe; zatrjevanega nasprotja med izrekom in obrazložitvijo prvostopenjske sodbe torej ni.

12. Pri izračunu nujnega deleža (posameznega nujnega dediča) zakon terja najprej ugotovitev zapustnikovega premoženja. Iz tega premoženja se izločijo deli, ki niso predmet dedovanja (32. in 128. člen ZD), ter gospodinjski predmeti, ker gredo samo določenim upravičencem (33. člen ZD); od ostanka vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob smrti (aktiva zapuščine), je treba odšteti zapustnikove dolgove ter določene dolgove zapuščine (pasiva zapuščine). Razlika je čista zapuščina. Tej je treba prišteti vrednost določenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za življenja; njun seštevek je obračunska vrednost zapuščine (primerjaj 28. člen ZD). Od te izračunamo zakonite dedne deleže posameznih nujnih dedičev in njihove nujne deleže kot določene kvote dednih deležev. Vsota vseh nujnih deležev (posameznih nujnih dedičev) je skupni nujni delež (rezervirani del, rezerva). Če vrednost tega odštejemo od vrednosti čiste zapuščine, dobimo razpoložljivi del zapuščine (primerjaj 26. člen ZD). V primeru, ko je zapustnik z oporočnimi razpolaganji in z darili med živimi to vrednost prekoračil (torej če je načel ali celo izčrpal skupni nujni delež), nujni dedič pa uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža (primerjaj 40. in 41. člen ZD), pridejo v poštev pravila o odpravi prikrajšanja nujnega deleža: najprej se zmanjšajo ali docela odpravijo razpolaganja, ki jih je zapustnik določil z oporoko (redukcija oporočnih razpolaganj); če se primanjkljaj ne more pokriti na ta način, se poseže tudi na darila (vračanje, restitucija daril). Skratka, šele po ugotovitvi vrednosti razpoložljivega dela zapuščine je mogoče presojati, ali je bil nujni delež res prikrajšan ter za koliko je bil prikrajšan, in šele po tem pridejo v poštev pravila o zmanjšanju ali odpravi oporočnih razpolaganj ter vračanju daril (34. do 38. člen ZD).

13. Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. Poleg opredelitve pravdnih strank je zato za tožbo bistveno, da tožnik v njej natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva (tožbeni predlog). Opozoriti je treba, da v pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Sodišče tožniku ne more prisoditi niti kaj več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahteval (ne eat iudex ultra et extra petita partium) - čeprav je morda tožnik po materialnem pravu upravičen do česa več ali drugega. S tožbenim zahtevkom torej tožnik konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva, s tem pa tudi opredeli meje sodnega preizkusa. V primeru, ko nujni dedič uveljavlja pravico do nujnega deleža v (samostojni) pravdi, zgoraj opisana pravila 28. do 41. člena ZD terjajo ustrezno trditveno podlago tožbe in pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka, čemur tožnica v konkretnem primeru ni zadostila, kot pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče(3). Tožnici velja pojasniti, da je pri prikrajšanju nujnega deleža tožbeni zahtevek (za zmanjšanje ali odpravo oporočnih razpolaganj oziroma za vrnitev daril) oblikovalne(4) in dajatvene narave. Razveljaviti je treba določeno oporočno razpolaganje ali darilo(5) in doseči vrnitev ustreznega premoženja, in sicer če je zapuščinski postopek še odprt - kot v konkretnem primeru -, vrnitev v samo zapuščino, če ne, pa vrnitev upravičencu. Tožnica s svojim tožbenim zahtevkom ni uveljavljala ne zmanjšanja (anuliranja) oporočnih razpolaganj ne vrnitve daril(a) v zapuščino, pri čemer tudi ni podala trditev in dokaznih predlogov v tej smeri. Tožnica ni (nikoli) trdila, da gre pri Sporazumu za darilno pogodbo in (seveda) tega tudi ni dokaz(ov)ala. Nasprotne revizijske navedbe so neutemeljene. Tožnica je (jasno in nedvoumno) uveljavljala ugotovitev (svoje) dedne pravice, ugotovitev obsega zapuščine in izročitev ustreznega, njej pripadajočega deleža le-te, sodišči nižjih stopenj pa sta o takšnem tožbenem zahtevku tudi pravilno odločili. Tožnica ni podala (ustreznih) trditev in dokaznih predlogov, ki bi sploh omogočali ocenitev vrednosti zapustnikovega premoženja in njenega prikrajšanja na nujnem deležu, kar sedaj zahteva v reviziji. Povsem pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da Sporazum velja, skupaj z vsemi pravnimi posledicami, kar narekuje odločitev, kakršna je bila sprejeta na nižjih stopnjah sojenja. Pri tem je treba (ponovno) posebej poudariti, da premoženje, s katerim je zapustnik (neizpodbito) razpolagal že za življenja (in mu ob smrti ni več pripadalo), seveda ne sodi v zapuščino in ni predmet dedovanja (primerjaj 2. člen ZD).

14. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.

Op. št. (1): Primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 12. 1994. Op. št. (2): Primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 15. 12. 1998. Op. št. (3): Primerjaj tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 481/2003 z dne 6. 1. 2005 in II Ips 806/2005 z dne 10. 5. 2007. Op. št. (4): Zahtevek je izpodbojni; v teoriji se tak zahtevek utemeljuje z dejstvom, da velja vsako oporočno razpolaganje ali darilo pod tihim pogojem, da ni oziroma da ne bo kršen nujni delež; primerjaj A. Finžgar: Nujni delež, Pravnik 1956/1-2. Op. št. (5): Izpodbojna tožba oziroma sodba je konstitutivna; ker razveljavitveni zahtevek ni vsebovan v dajatvenem, zgolj uveljavljanje dajatvenega zahtevka ne zadošča.