Jedro

Upnikova žena ni več zaposlena pri pristojnem sodišču, temveč pri Okrožnem sodišču v Kopru. Stiki zaposlenih pristojnega sodišča z njo, ki potekajo v okviru službe oziroma med odmori ter okoliščina, da so zaposlenim pristojnega sodišča stranke obravnavane zadeve znane, ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom v nepristranskost sojenja vseh sodnikov tega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS). V morebitnih posameznih primerih tesnejših prijateljskih odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, pa se videz nepristranskosti sojenja lahko zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP. Ob pojasnjenem tudi okoliščina, da je nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča predlagana kot priča, ne vzpostavlja tveganja krnitve videza objektivne nepristranskosti tega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Kopru teče izvršilni postopek I 160/2022 zaradi uveljavitve upnikove nedenarne terjatve.

2. Okrajno sodišče v Kopru je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje s tem, da je upnik kot pričo predlagal svojo ženo, ki je bila zaposlena na izvršilnem oddelku tega sodišča, trenutno pa je zaposlena na Okrožnem sodišču v Kopru. Pojasnjuje, da se zaposleni pristojnega sodišča s predlagano pričo dnevno srečujejo, tako med odmori, kot službeno, ter da so jim stranke zadeve znane. Ocenjuje, da bi navedeno lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost Okrajnega sodišča v Kopru.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je treba na podlagi ustaljene sodne prakse šteti tudi okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče, tako da je mogoče šteti, da so vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP pa je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti.

5. Upnikova žena ni več zaposlena pri pristojnem sodišču, temveč pri Okrožnem sodišču v Kopru. Stiki zaposlenih pristojnega sodišča z njo, ki potekajo v okviru službe oziroma med odmori ter okoliščina, da so zaposlenim pristojnega sodišča stranke obravnavane zadeve znane, ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom v nepristranskost sojenja vseh sodnikov tega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) ter 2. in 37. člen Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS)). V morebitnih posameznih primerih tesnejših prijateljskih odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, pa se videz nepristranskosti sojenja lahko zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP. Ob pojasnjenem tudi okoliščina, da je nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča predlagana kot priča, ne vzpostavlja tveganja krnitve videza objektivne nepristranskosti tega sodišča.1

6. Uveljavljane okoliščine tako ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Podobno npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 105/2021 z dne 18. 8. 2021, I R 111/2017 z dne 14. 9. 2017, I R 137/2013 z dne 9. 1. 2014, I R 99/2009 z dne 10. 9. 2009, I R 93/2008 z dne 21. 7. 2008, I R 12/2008 z dne 7. 2. 2008, I R 47/2003 z dne 4. 9. 2003 in I R 105/2002 z dne 30. 10. 2002.