Jedro

Le stranka konkretnega upravnega postopka lahko v okviru tega postopka predlaga izločitev uradnih oseb.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17. 6. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor – glavne inšpektorice z dne 12. 1. 2005, s katero je prvostopni organ zavrgel tožnikovo zahtevo za izločitev v tem sklepu navedenih pooblaščenih uradnih oseb.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Tožena stranka je na podlagi določb Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP pravilno zavrgla tožnikovo zahtevo za izločitev uradnih oseb, saj ni bil stranka inšpekcijskega postopka, ampak le njegov predlagatelj.

3. Tožnik kot revident v reviziji, prej pritožbi, uveljavlja vse razloge po prvem odstavku 72. člena ZUS. Navaja, da njegova zahteva za izločitev uradnih oseb ni bila vložena v inšpekcijskem postopku zoper B.B. in A.B., saj je bil ta postopek pravnomočno končan že leta 2003. Ni šlo za inšpekcijski postopek, saj je zahtevo vložil v samostojni upravni zadevi pred dežurno inšpektorico.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo, prej pritožbo, predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o vseh pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo določbe ZUP o izločitvi uradnih oseb. Tožnik je bil le predlagatelj inšpekcijskega postopka, v katerem niti ni zahteval, da se mu prizna položaj stranke. Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru ima položaj stranke v inšpekcijskem postopku zavezanec, vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa nima položaja stranke. Po prvem odstavku 37. člena ZUP lahko le stranka zahteva izločitev uradne osebe, kar pa tožnik ni bil, zato je bila njegova zahteva za izločitev gradbenih inšpektorjev pravilno zavržena. Tožnikovo zahtevo za izločitev uradnih oseb pa bi se moralo zavreči tudi, če bi jo vložil, ne da bi bilo razvidno, za kateri inšpekcijski postopek gre, saj je izločitev uradne osebe možno zahtevati le za primer konkretnega upravnega postopka, v nasprotnem primeru namreč ni podan pravni interes za zahtevo za izločitev.

9. Revizijska navedba, da tožnik zahteve za izločitev uradnih oseb ni vložil v inšpekcijskem postopku zavezancev B.B. in A.B., predstavlja nedovoljeno revizijsko novoto, ki se ne nanaša na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (87. člen ZUS-1).

10. Tožnikov predlog, da Vrhovno sodišče samo opravi glavno obravnavo, ni utemeljen, saj po 91. členu ZUS-1 Vrhovno sodišče o reviziji odloča brez obravnave.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.