Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja pristojni organ le preverja, ali je investitor k zahtevi predložil vse potrebne listine in če je projekt izdelan skladno s pogoji iz pravnomočnega lokacijskega dovoljenja.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 512/99-18 z dne 24.11.1999.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 9.2.1999. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote B. z dne 18.5.1998, s katero je bilo investitorici M.V. izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 32 k.o. L., po projektu št. 1980/A-98 z dne 20.11.1995. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da so bile ob izdaji spornega gradbenega dovoljenja pravilno upoštevane določbe Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/89 in Uradni list RS, št. 59/96, v nadaljevanju ZGO). Upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, skladno z določbami ZGO le preverja, ali je investitor k zahtevi za njegovo izdajo predložil vse listine, ki jih določa ZGO, in če je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan skladno s pogoji iz lokacijskega dovoljenja (41. člen ZGO). Tožnik pa v tem upravnem sporu ne zatrjuje, da projekt ni skladen s pogoji iz pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, pač pa le navaja ugovore, ki zadevajo soglasje za priklop bodočega objekta na elektro omrežje in soglasje za priključitev objekta na vodovod. Ta soglasja naj bi bila že zastarela in izdana na ime sina prizadete stranke. Soglasja za priklop bodočega objekta na vodovodno in na elektro omrežje so bila v spornem primeru dana in še veljajo, saj je bilo elektro soglasje izdano leta 1995 za 5 let, soglasje za priklop na vodovod pa je bilo izdano brez časovne omejitve. Glede ugovora, da so bila sporna soglasja izdana na ime sina prizadete stranke, pa je sodišče soglašalo z odgovorom tožene stranke, da se sporna soglasja nanašajo na objekt oziroma na priklop objekta na infrastrukturo in jim zaradi tega ni mogoče odrekati veljavnosti. Soglasja upravljalcev infrastrukture, po mnenju sodišča prve stopnje, morajo sicer res praviloma glasiti na ime investitorja, če pa investitor gradbeno parcelo pred pričetkom del proda, ali če investitor umre, kot je bilo to v konkretnem primeru pa ni potrebno zahtevati izdajo novih soglasij samo iz razloga spremembe osebnega imena.
V pritožbi uveljavlja tožeča stranka pritožbena ugovora zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi se sklicuje, v izogib ponavljanju, na svoje dosedanje navedbe in trditve, katerim še dodaja, da glede na dosedanje postopke, ki naj bi jih upravni organi vodili mimo ustaljenih pravil in zakonitih predpisov, zanesljivo obstaja tudi neskladje s pogoji, predpisanimi s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem in projektom, kar bi bilo možno ugotoviti ob primerjavi obeh dokumentov. V nadaljevanju pritožbe ponavlja trditve glede nezakonitega ravnanja upravnih organov v zvezi z uporabo soglasij za priklop bodočega objekta na elektro in vodovodno omrežje. Zatrjuje, da je upravni organ izdal soglasja na ime pokojnega I.V. st., kateri ni zanje nikoli zaprosil, ker je že več let mrtev, pač pa je zanje zaprosil njegov sin I.V. ml., ki je prijavljen na istem naslovu, kot je bil njegov pokojni oče. Zato konkretne situacije ni možno primerjati s situacijo, ko investitor po pridobitvi soglasja umre, ali pa projekt proda. Na koncu pritožbe graja tudi besedo "praviloma" iz obrazložitve in sicer kot neumestno.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
V imenu prizadete stranke je odgovor na pritožbo vložil njen prejšnji pooblaščenec, sin I.V. Odgovoru na pritožbo je priložil sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Brežicah, št. D 222/99-7 z dne 9.11.1999, na podlagi katerega je podedoval celotno premoženje po pok. materi M.V., ki je umrla 29.6.1999. Nadalje je priložil tudi soglasji za priključitev objekta na elektro in vodovodno omrežje, ki ju je pridobil na svoje ime po očetovi smrti, ki pa jih je nato s posebno izjavo prepustil materi. Po materini smrti je na podlagi dedovanja sedaj lastnik zemljišča. Smiselno je predlagal, da se pritožba zavrne.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeni ugovor, da projekt ni skladen z zahtevami pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, je tožeča stranka podala šele po izdaji izpodbijane sodbe v upravnem sporu. Ugovora ni obrazložila in tudi ni konkretno navedla, v čem naj bi to neskladje obstajalo. Po določbi 1. odstavka 71. člena ZUS sme pritožnik navajati nova dejstva in dokaze v pritožbi le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče zato tega pritožbenega ugovora ni presojalo.
Na pritožbena ugovora, da soglasji za priključitev objekta na elektro in vodovodno omrežje nista zakoniti, je po presoji pritožbenega sodišča pravilno in v zadostni meri že odgovorilo sodišče prve stopnje, še prej pa tudi tožena stranka. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se sporna soglasja nanašajo na objekt oziroma na priklop objekta na infrastrukturo.
Soglasji sta bili v času izdaje gradbenega dovoljenja še veljavni in jim zaradi navedenega ni mogoče odrekati veljavnosti. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče pridružuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba zato pravilna in zakonita.
Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je sodbo izdalo na podlagi določbe 73. člena Zakona o upravnem sporu.