Jedro

Izrek je najpomembnejši sestavni del odločbe, ker ta postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Sestavni del izreka v izpodbijani odločbi je tudi ime odvetnika A.A. (drugotožnika), ki pa ni ista oseba, ki je navedena v nadaljnji obrazložitvi, v kateri se navaja odvetnica C.C. (prvotožnica v tem sporu), ki je dejansko toženi stranki, kot to izhaja iz listin v spisu, predložila napotnico in je na podlagi le-te tudi opravila zastopanje dodeljene brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, številka Bpp 549/2012 z dne 28. 3. 2012, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 549/2012 z dne 28. 3. 2012, je tožena stranka sklenila pod točko I izreka, da se odvetniku A.A. priznajo potrebni izdatki, nagrada v višini 161,31 EUR, v presežku se zahtevek zavrne kot neutemeljen. Pod točko II izreka je določeno, da se po pravnomočnosti tega sklepa znesek iz I. točke izreka izplača iz proračuna Republike Slovenije na odvetničin transakcijski račun pri Banki B. d.d., številka 0637 6012 5156 204, 30. dan po prejemu računa. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila odvetnica C.C. določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči mld. prosilcu D.D., ki ga zastopa oče in zakoniti zastopnik E.E. Oblika brezplačne pravne pomoči je obsegala sestavo in vložitev pritožbe, od dne 16.3. 2012 dalje. Odvetnica je priglasila stroške svetovanja in zastopanja v skupni višini 250,00 EUR, povišano za 20% DDV (50,00 EUR) pa 300,00 EUR. Odvetnica je dne 23. 3. 2012 predložila napotnico Bpp 549/2012 z dne 19. 3. 2012 ter pritožbo zoper sodbo z dne 20. 3. 2012. Iz listin je razvidno, da je odvetnica v imenu prosilca sestavila in vložila pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 189/2007 z dne 5. 12. 2011. Sodišče je odvetnici stroške postopka odmerilo na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (Ur. 1. RS, št. 67/08 -ZOdvT). Upoštevaje vrednost spornega predmeta (9.100,00 EUR) in 36. člen ZOdvT, znaša nagrada za postopek (tar. št. 3502) 128,00 EUR, od priglašenih 321,30 EUR in pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002) 6,43 EUR, kolikor je priglasila odvetnica. Sodišče je odvetnici tako priznalo stroške v skupni višini 134,43 EUR, povišano za 20 % DDV (26,88 EUR) pa 161,31 EUR.

2. Tožnika v tožbi uveljavljata tožbena razloga procesne kršitve določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navajata, da je tožena stranka postopkovno kršila pravila postopka, saj je stroške odmerila odvetniku A.A. in ne odvetnici C.C., katera je bila dodeljena odvetnica po odločbi Bpp 549/2012, in ki je tudi priglasila stroške zastopanja oziroma sestave pritožbe. V nadaljevanju navajata nepravilnosti glede uporabe materialnega predpisa, glede na spremembo predpisne zakonodaje iz področja priznavanja in izračunavanja sodnih taks. Tožena stranka ni imela razloga za uporabo Zakona o odvetniški tarifi iz leta 2008, ker se je sodni postopek pričel leta 2007 in Zakon o odvetniški tarifi v prehodni določbi 41. člena določa, da če se je sodni postopek na prvi stopnji pričel pred uveljavitvijo tega zakona, se nagrade in izdatki za storitve odvetniku v tem postopku in vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni Odvetniški tarifi. Zakon o odvetniški tarifi pa je v 43. členu razveljavil Odvetniško tarifo iz leta 2003. Zakon je prenehal veljati 9. 5. 2009 in ker je prenehal veljati, več ne obstoji in ga ni mogoče uporabljati. Nedvomno je, da Odvetniška tarifa iz leta 2003 ni prenehala veljati. Ker pa Zakon o odvetniški tarifi ne velja, je treba Odvetniško tarifo iz leta 2003 uporabljati tudi iz navedenega materialno pravnega razloga. Pooblaščenka je v zvezi s sestavo tožbe priglasila stroške po Odvetniški tarifi iz leta 2003: sestava pritožbe 700 T oziorma izraženo v € 700 x 0,459, kar znese 321,30 EUR, nadalje 2% administrativnih stroškov, kar znese 6,43 EUR. Vrednost spora (1.432,32 €) pomeni osnovno nagrado 500 T, povišano za pritožbo pa skupaj 625 T, kar znese pravilno z 2% materialnimi stroški, 286,78 EUR brez DDV, poročilo stranki 9,18 EUR, kar je 296,00 EUR, 20% DDV 59,21 EUR, skupaj torej 355,26 EUR. Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijani akt spremeni tako, da se prvotožnici priznajo potrebni izdatki nagrade v višini 355,26 EUR ter stroški postopka, vse v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem sporu tožnika izpodbijata upravni akt tožene stranke, številka Bpp 549/2012, katerega izrek glasi: Odvetniku A.A. se priznajo potrebni izdatki, nagrada v višini 161,31 EUR, v presežku se zahtevek zavrne kot neutemeljen. Po pravnomočnosti tega sklepa bo znesek iz I. točke izreka izplačan iz proračuna Republike Slovenije na odvetničin transakcijski račun pri Banki B. d.d., številka 0637 6012 5156 204, 30. dan po prejemu računa. Zakon o brezplačni pravni pomoči, ki je pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe določa v prvem odstavku 34. člena, da če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP). To pomeni, da mora imeti izdana odločba vse sestavne dele, kot jih določajo členi od 210 do 218 ZUP. Tretji odstavek 210. člena ZUP določa, da pisna odločba obsega: uvod, izrek (dispozitiv), obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ime organa, številko in datum odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa. 213. člen ZUP v prvem odstavku določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Izrek mora biti kratek in določen, in se lahko razdeli tudi na več točk (drugi odstavek). Izrek je torej najpomembnejši sestavni del odločbe, ker ta postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Sestavni del izreka v izpodbijani odločbi je tudi ime odvetnika A.A. (drugotožnika), ki pa ni ista oseba, ki je navedena v nadaljnji obrazložitvi, v kateri se navaja odvetnica C.C. (prvotožnica v tem sporu), ki je dejansko toženi stranki, kot to izhaja iz listin v spisu, predložila napotnico Bpp 549/2012 z dne 19. 3. 2012 in je na podlagi le-te tudi opravila zastopanje dodeljene brezplačne pravne pomoči. V izreku odločbe je v II. točki sicer navedeno, da bo znesek izplačan na odvetničin transakcijski račun, katerega osebno imetništvo pa iz izreka ne izhaja. Glede na navedeno, je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost odločitve tožene stranke.

6. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, ne da bi se pri tem spuščalo v same vsebinske tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno uporabo materialnih predpisov s področja priznavanja sodnih stroškov.

7. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njeni zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/07 - Pravilnik) sodišče ugotavlja, da tožečo stranko v upravnem sporu ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 80 EUR.