Jedro

Omejitve lastninske pravice v zvezi z nepravo stvarno služnostjo izhajajo iz Odločbe, s katero je služnost ustanovljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče) ugovor drugih udeležencev A. A. in B. B. (v nadaljevanju druga udeleženca) zavrnilo in potrdilo sklep istega sodišča z dne 27. 1. 2022 Dn 6279/2022, s katerim je bilo odločeno, da se na podlagi Odločbe Upravne enote št.: 352-12/2016-6222-63 z dne 21. 12. 2021 (v nadaljevanju Odločba) dovoli vpis neprave stvarne služnosti v korist služnostnega upravičenca (udeleženec C. d.d.) na nepremičnini parc. št. 7045/1, k.o. ..., ki je v lasti drugih udeležencev. Poudarilo je, da je zemljiškoknjižni postopek formalen, v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča le o tem, ali so podani pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo, in to na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (40., 147. in 148. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Dovoljena je vknjižba neprave stvarne služnosti v javno korist na predmetni parceli (657 m2) – a le v površini pod DV 286,86 m2, ki poteka po celotni dolžini zemljišča, na spodnjem, južnem delu, od zahoda proti vzhodu ter obsega izgradnjo, obratovanje, nadzor, vzdrževanje, rekonstrukcijo daljnovoda 2x110 kV Murska Sobota–Lendava, katerega širina koridorja znaša 30 m (15 m levo in desno od osi daljnovoda), ter dostop v širini 3 m od najbližje obstoječe poti do stebrov daljnovoda. Izpostavilo je, da sodišče ni v ničemer odločilo drugače, ampak je zgolj prepisalo izrek citirane Odločbe v delu, ki se nanaša na predmetno nepremičnino in vpis neprave stvarne služnosti dovolilo le na površini pod DV v izmeri 286,86 m2 in ne na celotni nepremičnini, kot sta v ugovoru navajala druga udeleženca. Vpis je bil opravljen na podlagi listine, Odločbe, iz katere izhaja, da se lastninska pravica lahko začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist (1. odstavek 110. člena Zakona o urejanju prostora, v nadaljevanju ZUreP-1). Glede ugovornih navedb je še poudarilo, da v okviru predmetnega zemljiškoknjižnega postopka sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, kar narekuje tudi načelo formalnosti postopka iz 124. člena ZZK-1. 2. Druga udeleženca sta se zoper sklep pritožila in priglasila stroške. Predlagata, da se pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se predlog zavrne in vpisa ne dovoli, le podrejeno sklep razveljavi. Služnost je bila ustanovljena le na delu nepremičnine, parcele parc. št. 7045/1 k.o. ... (v nadaljevanju predmetna parcela) in ne na celotni nepremičnini, kot je odločeno v izpodbijanem sklepu. Z Odločbo je upravni organ odločil, da se ustanovi služnost samo na površini 286,86 m2. Sklicujeta se tudi na sodbo Upravnega sodišča RS I U 501/2019-21 z dne 12. 11. 2020, kjer je naloženo, da se služnost na dostopnih poteh pritožnikov jasno definira. Tega Odločba ne upošteva. Sicer pa Odločba ne dovoljuje izgradnje daljnovoda na predmetni parceli (predmet Odločbe je 9 parcel, opis služnosti se evidentno ne nanaša na vse, ter je obseg služnosti v 1. točki opisan posebej pri vsaki parceli). Ni upoštevan 19. člen ZZK-1, v zvezi s četrtim odstavkom 14. člena ZZK-1, ki zahteva natančen opis služnosti, pogoji za vpis iz 148. člena ZZK-1 niso izpolnjeni. Do teh bistvenih ugovornih navedb se sodišče ni opredelilo, le pavšalno jih je zavrnilo. Poleg tega je povzelo odgovor na ugovor služnostnega upravičenca, a ga pritožnikoma ni vročilo, s tem je kršilo njuno pravico do izjave. Do vseh navedb in dokazov se sodišče ni opredelilo, sklep nima potrebnih razlogov, kršene so določbe 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in tudi 22. in 23. člena Ustave RS.

3. Udeleženec (služnostni upravičenec C. d.d.) je na pritožbo odgovoril. Zemljiškoknjižno sodišče ni odločilo drugače, ampak je le prepisalo izrek Odločbe v delu, ki se nanaša na predmetno nepremičnino. Predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje nosilnim, zgoraj povzetim razlogom izpodbijanega sklepa. Odgovorjeno je na vse pravno relevantne ugovorne trditve, sklep ima potrebne razloge, ti so jasni in konsistentni. Vse omejitve lastninske pravice v zvezi s predmetno nepravo stvarno služnostjo izhajajo iz Odločbe, s katero je služnost ustanovljena, tako da je odveč bojazen pritožnikov, da (dobeseden) povzetek v dodatnem opisu služnosti podeljuje služnostnemu upravičencu dodatna upravičenja. Spoštovani sta določbi 14. in 19. člena ZZK-1, po katerih je treba, ko je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Zakon uporablja pravni standard natančnega opisa, kar se je presojalo že v upravnem postopku, in je odločeno o poteku poti, kot je korektno povzeto v dodatnem opisu služnosti v izpodbijanih sklepih. Pravilno je torej odgovorjeno na nosilne ugovorne razloge, to je glede omejitve služnosti na del parcele in povzetek opisa, ki naj se ne bi v celoti (npr. glede izkopa...) nanašal na vse, tudi ne na predmetno parcelo.

6. Pritožnik je pravico do izjave imel, sodišče je kontradiktornost postopka zagotovilo z vročitvijo ugovora drugim udeležencem, da se o tem lahko izjavijo, udeleženec (služnostni upravičenec C. d.d.) je na ugovor odgovoril. S tem je bila udeležencem zagotovljena pravica do izjave v postopku. Sicer pa ni vsebina odgovora na ugovor vsebovala nobene nove trditve ali morebiti pravne razlage, ki bi jo, ne da bi se o tem pritožnika imela možnost izjaviti, sprejelo sodišče. 7. Pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).