Jedro

V postopku v sporih majhne vrednosti mora pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani vzdrži delno v veljavi v 1. in 3. točki izreka in je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 498,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2008 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 158,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2008 dalje do plačila. V presežku je citirani sklep o izvršbi v 1. točki izreka za plačilo glavnice v znesku 2.612,25 EUR razveljavilo in v tem delu pravdni postopek zaradi skrčitve zahtevka ustavilo (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 350,03 EUR (2. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa v plačilo naloži še stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) in zmotno uporabo materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP), razveljavitev sodbe oziroma sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa je dopustna tudi ob ugotovitvi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odstavek 458. člena ZPP).

6. Neutemeljena je pritožbena graja, ki (po smislu) sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP – t. i. protispisnost. Ta naj bi bila podana med ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka plačala znesek v višini 2.612,25 EUR in zatrjevanjem tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, v katerem je eksplicitno in jasno navedla, da je denarni znesek plačala izključno iz razloga, da se pretrga tek zamudnih obresti in da v nobenem primeru ne gre za priznavanje terjatve tožeče stranke.

7. Protispisnost obstoji le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listine (npr. zapisnika o zaslišanju priče), torej takrat, ko sodišče listini pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo ima v resnici in se (kot citirano) lahko nanaša zgolj na nepravilno povzemanje listin (dokaznih sredstev), ne pa na nepravilno povzemanje vlog. Omenjeni pritožbeni očitek torej vsebinsko meri na zmotno ugotovitev dejanskega stanja, vendar pa ta v sporih majhne vrednosti predstavlja nedopusten pritožbeni razlog, kot tak pa je neupošteven (1. odstavek 458. člena ZPP).

8. Tožena stranka pa ne more uspeti niti s pritožbenim očitkom, da je izpodbijana sodba nezakonita, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov oziroma je njihovo izvedbo neobrazloženo zavrnilo. Skladno z 2. odstavkom 454. člena ZPP je sodišče prve stopnje namreč odločbo v obravnavanem gospodarskem sporu (pravilno) izdalo brez razpisa naroka, ker je ugotovilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala. Tožena stranka je v dokaz svojih trditev sicer res že v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 31. 1. 2008 predlagala zaslišanje obeh pravdnih strank in priče A. A., predlog za zaslišanje strank pa je v pripravljalni vlogi z dne 27. 2. 2008 podala tudi tožeča stranka, vendar naslovno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da mora v postopku v sporih majhne vrednosti pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (kot sta jih podali stranki predmetnega gospodarskega spora) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Sodišče prve stopnje je vsled navedenemu zakonsko pooblastilo iz 2. odstavka 454. člena ZPP pravilno uporabilo, zato mu ni mogoče očitati niti kršitve neposrednosti (10. točka 2. odstavka 339. člena ZPP) niti kršitve pravice do sodelovanja v postopku oziroma pravice do izjavljanja (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). K temu pritožbeno sodišče dodaja še, da je predlog tožene stranke z zaslišanjem priče A. A. nepopoln, kajti tožena stranka ni z ničemer navedla, o čem naj bi priča izpovedala, zato tudi ni obstajala dolžnost prvostopnega sodišča, da se do nepopolnega dokaznega predloga opredeli. Če je tožena stranka želela doseči, da bi sodišče prve stopnje odločilo o celotni, v predlogu za izvršbo navedeni terjatvi (tj. glavnici in obrestih), pa bi morala poskrbeti za preprečitev posledic domneve soglasja k umiku tožbe (2. odstavek 188. člena ZPP).

9. S pritožbenimi navedbami, da je tožena stranka vseskozi zatrjevala, da delo ni bilo izvedeno na način, dogovorjen s pogodbo, saj iz pogodbe izhaja, da je izvajalec dolžan obveznosti, dela in storitve izvršiti strokovno in vestno v skladu s tehnično dokumentacijo, upoštevajoč tehnične predpise in normative ter rok izdelave itd., iz predloženih listin v spisu (primopredajnega zapisnika) pa ne izhaja, da bi tožeča stranka pogodbo (upoštevaje vse naštete obveznosti izvajalca) izpolnila ter da zaradi navedenega pogodba ni izpolnjena, pa tožena stranka (ponovno) uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog, zaradi česar se pritožbeno sodišče do njega ni opredeljevalo, sicer pa je tožena stranka šele v pritožbi s sklicevanjem na manjkajoče certifikate za vgrajeno opremo in dokazilo o usposobljenosti tožeče stranke za izvajanje meritev električnih instalacij opredelila zatrjevano neizpolnitev pogodbe, kar je prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi so se torej izkazali delno za neupoštevne in delno za neutemeljene, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno

sodišče tudi ni našlo kr šitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, odgovor tožeče stranke pa stroškovno ni utemeljen, ker z njim ni pripomogla k rešitvi pritožbe, zato skladno s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14 in 10/14 - Odl. US.