Jedro

V primeru molka organa pri delodajalcu v ugovornem postopku, so pogoji za sodno varstvo odvisni od pravočasnosti vložitve ugovora pri delodajalcu po določbi 80. čl. ZTPDR, pri čemer mora sodišče ugotoviti, kdaj je delavec izvedel, da mu je delovno razmerje prenehalo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo z dne 25.1.1996 kot prepozno in sklenilo, da stranki trpita vsaka svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Meni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka, ker sklep v obrazložitvi nima razlogov o odločilnih dejstvih, poleg tega pa je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa in vsebino listin in zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki. Iz listin izhaja, kdaj je tožeča stranka vložila ugovor in kdaj tožbo, sodišče pa bi moralo za pravilno uporabo rokov ugotoviti, ali je tožena stranka tudi sprejela ugovor, ali ne. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in v posledici tega tudi zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v skladu z določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 366. členom ZPP in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožba z dne 25.1.1996 prepozna, ker naj bi bila vložena po poteku razumnega roka, ker je od vložitve ugovora zoper prenehanje delovnega razmerja dne 4.11.1995, o kateri tožena stranka ni odločila, do vložitve tožbe na sodišče dne 25.1.1996 že potekel rok določen v 83. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90) in tudi razumni rok glede na določbo 105. člena ZDR. Zaradi napačne uporabe materialnega prava tudi dejansko stanje ni popolno ugotovljeno.

Nepomembne so sicer pritožbene navedbe tožeče stranke, da sodišče ni razčistilo, kdaj je tožeča stranka prejela vrnjen, nevročen ugovor tožene stranke, ker ga le-ta ni prevzela. Uveljavljeno stališče sodne prakse je namreč, da se šteje ugovor za vložen takrat, ko je priporočeno oddan po pošti in izmikanje prejemu priporočene pošiljke s strani delodajalca na obveznost delavca, da vloži ugovor in varovanje njegovih rokov, ne vpliva.

Za odločitev v tem individualnem delovnem sporu pa je bistvena ugotovitev, kdaj je tožnica zvedela za prenehanje delovnega razmerja pri toženi stranki, očitno je namreč, da tožena stranka tožnici ni izdala ustreznega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. To dejstvo je pomembno zato, ker je potrebno ugotoviti, ali je bil ugovor zaradi prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu z dne 4.11.1995 pravočasen, glede na določbe 80. člena ZTPDR. Kajti od dejstva, ali je bil ugovor pri delodajalcu pravočasen ali ne, je odvisno, ali tožnica izpolnjuje pogoje za sodno varstvo.

Stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za sodno varstvo, zato ker je od vložitve ugovora pri delodajalcu do vložitve tožbe potekel rok določen v 83. členu ZTPDR, je pravno zmotno, ker 105. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 -38/94) določa, da ima delavec pravico do sodnega varstva tudi po preteku 15-dnevnega roka iz 1. odst. 83. člena ZTPDR, če pristojni organ oz. delodajalec ne odloči v predpisanem roku o ugovoru delavca. Dejstvo, da je tožnica vložila ugovor pri delodajalcu 4.11.1995, tožbo na sodišče zaradi molka organa pa dne 25.1.1996, pa ne nudi opore za zaključek sodišča, da tožba ni bila vložena v razumnem roku. V primeru, da pa je bil že ugovor pri delodajalcu vložen po 15-dnevnem roku določenem v 80. členu ZTPDR, pa je tudi tožba z dne 25.1.1996 lahko prepozna.

Zato bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotoviti, kdaj je tožnica zvedela, da ji je pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje. Ugotoviti bo moralo, kdaj ji je bila vročena zaključena delovna knjižica, kar bo morala dokazovati tožena stranka.

Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica vložila ugovor zaradi prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu v zakonitem roku, bo moralo tožbo tožnice z dne 26.1.1996 obravnavati po vsebini in upoštevati tudi določbe 106. člena ZDR, ki določajo, da ugovor delavca zadrži izvršitev sklepa delodajalca.

Določbe ZTPDR je pritožbeno sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).