Jedro

Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso zajete.

Izrek

Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP zavrgel prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 26. 2. 2014 za pravno svetovanje in zastopanje v postopku ustavne pritožbe, obnove postopka in pobude na Vrhovno državno tožilstvo v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, III P 839/2013 z dne 28. 10. 2013, v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru, III Cp 1464/2013 z dne 31. 1. 2014. V obrazložitvi je organ navedel, da glede na 10. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki ga tudi navede, ni pravne podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči gospodarski družbi, take podlage pa gospodarski družbi tudi ne daje drug v Republiki Sloveniji veljaven zakon. Organ je zato prošnjo na podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZBPP zavrgel. 2. Tožnica je v tožbi navedla, da odločba ni razumljiva, ker ne vsebuje razlogov glede nepodane pravne podlage. Zgolj pavšalno se navaja 10. člen ZBPP. Ni pojasnjeno, kako lahko imajo neprofitne organizacije pravico do te pomoči, niti ne pojasni problem v luči mednarodne pogodbe oziroma zakona. Tožnica je zašla v položaj, ko potrebuje pomoč tako kot fizične osebe oziroma neprofitne organizacije, njen dejanski položaj pa se ne upošteva. Pravna oseba je v neenakopravnem položaju z ostalimi subjekti, za katere je predvidena brezplačna pravna pomoč. 10. člen ZBPP je protiustaven. Tožnici je zaradi ekonomskih težav, ki jih ima, onemogočen dostop do sodišča. Zato so kršeni 14., 22. in 23. člen Ustave RS. Ker nima denarja, ne more najeti odvetnika oziroma pridobiti brezplačno pravno pomoč in je tako poseženo v njeno pravico do dostopa do sodišča. Tožnica ni dobila plačila za opravljeno delo po podizvajalski pogodbi z dne 27. 10. 1999, sklenjeni s A. d.o.o. v višini 49.599,50 EUR in je žrtev poslovne goljufije. Podjetje je v mirovanju in ne posluje, nima nobenih denarnih sredstev in čaka na poplačilo. Zato so potrebni ustrezni pravni postopki in tožnica potrebuje odvetnika oziroma brezplačno pravno pomoč, saj za to denarja nima. Predlagala je, da se sklep odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje, toženka pa je dolžna tožnici povrniti tudi stroške tega postopka v roku in na način, kot predlagano.

3. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

6. Iz podatkov spisa izhaja (in kar je med strankama nesporno), da je tožnica gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo). To pa tudi pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP. Po 4. točki prvega odstavka tega člena so upravičenci po tem zakonu namreč tudi nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Med te pa tožnica nedvomno ne sodi. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi bi bila tožnica upravičena do BPP, za kakršno je zaprosila (tožnica je zaprosila za pravno svetovanje in zastopanje v postopku ustavne pritožbe, obnove postopka in pobude na Vrhovno državno tožilstvo v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, III P 839/2013 z dne 28. 10. 2013, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru, III Cp 1464/2013 z dne 31. 1. 2014), po določbah drugega zakona ali mednarodne pogodbe (5. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP). Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso zajete.

7. Izpodbijani sklep tudi ni obremenjen z zatrjevano kršitvijo pravil postopka, saj je iz njegove obrazložitve jasno razvidno ugotovljeno dejansko stanje in materialnopravna podlaga za odločitev.

8. Po presoji sodišča pa tudi ni podana zatrjevana neustavnost te zakonske ureditve. Glede na različen dejanski položaj, upravičenja, ki jih ima pravna oseba, ne morejo biti enaka tistim, ki jih ima fizična oseba. Ustava pa v 23. členu tudi ne določa obveznosti države za zagotovitev brezplačnega sodnega varstva in drugačnih oblik pravne pomoči izven okvira in možnosti, ki jih določata zakon in mednarodna pogodba.

9. Sodišče je glede na povedano tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je akt pravilen in na zakonu utemeljen.

10. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.