Jedro

Stiki se v času odločanja na prvi stopnji približno že dve leti dejansko niso izvajali v obsegu, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo, zato ni smiselno ohranjati takšne ureditve v veljavi.

Sodišče prve stopnje je stike pravilno uravnovesilo glede na dejansko zmožnost predlagatelja z namenom, da se otroke zaščiti pred nestabilnostjo stikov in razočaranjem, če oče na stik ne pride.

Ni zakonske podlage, da bi lahko sodišče starša, ki stikov z otrokom noče izvajati, v njihovo izvajanje prisililo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotna udeleženka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagatelja ter sklenilo, da se delna sodna poravnava, sklenjena 2. 3. 2022 pri Okrožnem sodišču v Kranju, v 2. točki izreka, to je glede ureditve stikov otrok z očetom, spremeni tako, da stiki mladoletnih otrok A., B. in C. z njihovim očetom potekajo: - vsak četrtek, ko otroci po pouku pridejo na dom očeta, do 20. ure, ko jih oče pripelje nazaj na dom matere; - vsako drugo soboto od 9.00 do 20. ure, ko oče ob začetku stika prevzame otroke na domu matere ter jih ob koncu stika pripelje nazaj na materin dom; - en teden strnjeno med poletnimi šolskimi počitnicami, in sicer starša uskladita termin tega stika vsako leto najkasneje do 20. marca za prihajajoče poletne počitnice; oče je dolžan pravočasno sporočiti materi možne termine dopusta, mati pa se je dolžna pravočasno odzvati na očetove predloge; - ostali stiki potekajo po dogovoru med očetom in otroki, ob soglasju matere. (I. točka izreka). V preostalem delu, tj. da ob sobotah mati pripelje otroke na stik k očetu, je predlog zavrnilo (II. točka izreka). Udeležencema je naložilo, da vsak nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper I. točko izreka sklepa se pritožuje nasprotna udeleženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da primarno napadeni sklep spremeni tako, da predlagateljev predlog zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, predlagatelju pa naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka do plačila.

3.Meni, da je sodišče spregledalo, da mora pri določanju obsega stikov po uradni dolžnosti paziti na koristi otrok, saj je pri sprejemu odločitve upoštevalo zgolj predlagateljevo enostransko in neizkazano nezmožnost izvajanja stikov, ki jo je utemeljeval z izmišljenim konfliktom z nasprotno udeleženko, ki ga je prenesel na otroke. Kljub jasno izraženi volji otrok, da želijo imeti v večjem obsegu stike z očetom, kot jih je predlagal, je sodišče sledilo predlogu predlagatelja, pri tem pa kršilo 3. člen Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe št. 9/92; KOP), 4. odstavek 7. člena Družinskega zakona (Uradni list RS, št. 15/17 s spremembami; DZ) ter 2. odstavek 51. člena Zakona o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019). Sodišče ni obrazložilo, zakaj je zmanjšanje stikov v korist katerega koli od treh otrok. Sodišče bi moralo stike otrok z očetom določiti skladno z njihovimi koristmi. Če pa se stiki ne bi izvajali, ima sodni sistem za take primere predvidene druge postopke, ki tečejo pred drugimi oddelki sodišča.

4.Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče ni storilo kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ter da so tudi uveljavljani pritožbeni razlogi neutemeljeni.

7.Udeleženca sta starša treh mladoletnih otrok, A. (roj. 2008), B. (roj. 2011) in C. (roj. 2011). Glede vzgoje in varstva ter določitve stikov sta udeleženca sklenila sodno poravnavo, v okviru katere sta se dogovorila, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo materi, stiki otrok z očetom pa potekajo vsak drugi vikend, ko otroci v petek po pouku pridejo k očetu, do nedelje do 19. ure, v tednu, ki mu vikend stik ne sledi, vsako sredo, ko pridejo po pouku k očetu do petka zjutraj, ko gredo v šolo, v tednu, ki mu sledi vikend stik, vsako sredo, ko po pouku pridejo k očetu do četrtka zjutraj, ko gredo v šolo, božično novoletne, prvomajske, jesenske in zimske počitnice izmenjaje, poletne pa z vsakim od staršev polovico meseca julija in avgusta, vendar ne kontinuirano za več kot 15 dni pri enem. Tako določeni stiki so se izvajali do 15. 2. 2023, ko je prišlo do večjega spora med očetom in otroki, in sicer se je oče na otroke močno razburil v smislu, da jih ima dovolj in da jim ne bo več dovolil, da so pri njem v stanovanju (otroci so materi povedali, da je oče rekel, da jih ima "poln kufer" in naj spijo kar v "kmečki sobi" pri babici in dedku, ki živita v isti hiši, ter se umivajo v garaži). Po tem dogodku je oče stike z otroki prekinil. Predlagateljevi stiki s sinovoma so se ponovno vzpostavili v juniju 2023, s hčerjo pa so se vzpostavili šele v decembru 2024. Predlagatelj je po ponovni vzpostavitvi stikov predlagal njihovo zmanjšanje v obsegu, kot sledi iz izreka izpodbijanega sklepa.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče spregledalo, da mora pri določanju obsega stikov med starši in otroki po uradni dolžnosti paziti na otrokove koristi. Sodišče je v 14. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je v mesecu februarju 2023 prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, ki terjajo drugačno ureditev stikov med očetom in otroki udeležencev, kot so bili dogovorjeni s sodno poravnavo z dne 2. 3. 2022. Stiki se v času odločanja na prvi stopnji približno že dve leti dejansko niso izvajali v obsegu, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo, zato ni smiselno ohranjati takšne ureditve v veljavi. Oče namreč od februarja 2023 dalje ni več zmogel uspešno izvajati stikov z otroki v prej dogovorjenem obsegu. Sodišče je ugotovilo, da med staršema ni možno konstruktivno sodelovanje in da so bile očetove kapacitete za skrb za otroke v takšnem obsegu presežene, kar se je odrazilo v stopnjevanem konfliktu z otroki. Pri odločanju se je seznanilo z mnenjem otrok, ki so jih izrazili v pogovoru s CSD. Sinova sta izrazila željo, da bi z očetom imela več stikov, hči pa v času opravljenega pogovora stikov z očetom ni imela, ker si jih v tistem obdobju ni želela. Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju CSD, da je v korist otrok, da se stiki med očetom in otroki ohranjajo, saj se je doslej izkazalo, da je slednje mogoče udejanjiti z manjšim obsegom stikov, kot so bili prvotno dogovorjeni. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da tudi na novo določen režim stikov glede na starost otrok še vedno zagotavlja namen pravice do stikov, tj. da se z njimi zagotavlja čustvena navezanost in povezanost otrok s staršem, s katerim ne živijo. Sodišče prve stopnje je stike pravilno uravnovesilo glede na dejansko zmožnost predlagatelja z namenom, da se otroke zaščiti pred nestabilnostjo stikov in razočaranjem, če oče na stik ne pride. Otroci v aktualnem režimu ponovno radi odhajajo na stike k očetu in se odzivajo na njegove ponudbe za dodatne stike, med njimi pa očitno ne prihaja več do takšnih konfliktov, kot se je to dogajalo v času, ko je oče izvajal stike v skladu s sodno poravnavo.

9.Ni zakonske podlage, kot to zmotno meni pritožba, da bi lahko sodišče starša, ki stikov z otrokom noče izvajati, v njihovo izvajanje prisililo.

10.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, nosi svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 7/4, 141, 141/8 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 51, 51/2 Konvencija ZN o otrokovih pravicah (1989) - KOP - člen 3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.