Jedro

Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik se je 22. 7. 2004 telesno poškodoval na delu pri zavarovancu tožene stranke. Pri tem je utrpel: zlom sprednjega dela distalne sklepne ploskve desne golenice, odlomek zunanjega dela desne skočnice in pok desne petnice. Tožniku je bila odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 19.195,46 EUR, in sicer 7.298,56 EUR za telesne bolečine, 1.251,88 EUR za strah in 10.015,02 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, od česar je sodišče druge stopnje odštelo že plačan znesek akontacije (9.352,82 EUR). V presežku (za 15.194,92 EUR) pa je zahtevek zavrnilo.

2. Tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma so ti nejasni in nerazumljivi. Nadalje je sodba sodišča druge stopnje tudi pomanjkljivo obrazložena, ker ni primerjave z drugimi podobnimi primeri. Po njegovem mnenju zahtevana odškodnina za navedene oblike nepremoženjske škode popolnoma ustreza teži ugotovljenih posledic. Ponovno navaja vse tiste okoliščine, ki po njegovem mnenju upravičujejo odškodnino v zahtevanem znesku in ki jih sodišči prve in druge stopnje naj ne bi v zadostni meri upoštevali. Opozarja na zadevo II Ips 497/2003, kjer je bila dosojena bistveno višja odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo.

3. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija ni utemeljena.

5. V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnik utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju utemeljevale odškodnine v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen, takoj ko se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Revizijsko sodišče pri tem poudarja, da odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine. To zahteva vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, kar je tudi predpostavka za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Revizijsko sodišče po primerjavi s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih ocenjuje, da odškodnina prisojena tožniku za navedene oblike škode, ni bila prenizko odmerjena. Zadeva II Ips 497/2007, na katero se sklicuje tožnik, pa z obravnavano zadevo ni primerljiva, kot je to že pravilno obrazložilo pritožbeno sodišče. Oškodovanec je v zadevi II Ips 497/2007 zaradi posledic poškodbe opustil profesionalno igranje nogometa in košarke, medtem ko je v obravnavani zadevi tožnik moral opustiti rekreativno igranje nogometa. Zato materialno pravo (179. člen Obligacijskega zakonika) ni bilo uporabljeno v škodo tožnika.

6. Očitek, da naj sodba sodišča druge stopnje ne bi imela razlogov o odločilnih dejstvih oziroma naj bi bili ti nejasni in nerazumljivi, ne zadosti standardu obrazloženosti kršitve določb pravdnega postopka. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Zato mora biti ta revizijski razlog obrazložen, kar pomeni, da je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka konkretizirati. Očitek, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da so le-te nejasni in nerazumljivi je presplošen, da bi nanj revizijsko sodišče lahko konkretno odgovorilo. Prav tako pa je neutemeljen očitek, da sodba sodišča druge stopnje ni obrazložena, ker iz obrazložitve ne izhaja primerjava drugimi podobnimi primeri. Uporaba določb OZ o odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (179. člen OZ) res pomeni, da sodišče pri odmeri odškodnine opravi tudi primerjavo s podobnimi primeri (načelo objektivne pogojenosti odškodnine, primerjaj s 5. točko te obrazložitve). To pa ne pomeni, da mora sodišče vse te primere tudi navesti v obrazložitvi.

7. Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavrniti (378. člen ZPP).