Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravni interes mora biti konkreten in se mora odražati v določeni sferi strankinih pravic. Stranka mora izkazati, da lahko s pomočjo sodišča na edini možen način kot udeleženec v postopku zaščiti svoj pravni položaj.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za določitev vsebine zakupne pogodbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Odločilo je tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo obravnavo. Sodišču očita, da je po desetih letih vodenja postopka zavrglo predlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Taka odločitev je nepravilna in nezakonita, odločitve ni moč preizkusiti, saj v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Iz sklepa ni razvidno, zakaj predlagatelj nima pravnega interesa. Predlagatelj ima namreč tako pravni kot tudi dejanski interes za vodenje tega postopka. Predlagatelj upravlja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v lasti Republike Slovenije. Za dokaz svojih upravljalskih upravičenj in lastninske pravice je za vse parcele v postopku predložil potrdilo o namembnosti, iz katerih izhaja, da so bila zemljišča na dan 11.3.1993 v družbeni lasti, v planskih aktih pa opredeljena kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Ker udeleženca postopka sama nista uspela skleniti pogodbe, bo temelj za obračunavanje zakupnine določen z odločitvijo sodišča. Sodišče je tudi napačno uporabilo določila ZSKZG RS, ki v 17. členu določa, da o nerešenih vprašanjih na predlog sklada ali uporabnika odloči sodišče v nepravdnem postopku. Predlagatelj je lastninsko pravico na zemljiščih pridobil na podlagi 74. člena Zakona o zadrugah in 14. člena ZSKZG RS, torej na podlagi zakona z dnevom uveljavitve ter ima zemljiškoknjižni vpis zgolj deklaratoren pomen.
Na pritožbo je nasprotni udeleženec odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da so ti razlogi podani. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi zmotno presodilo, da na strani predlagatelja ni pravnega interesa za vložitev takega predloga, saj ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin.
Predlagatelj se v predlogu za določitev vsebine zakupne pogodbe sklicuje na določila Zakona o skladu o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakona o zadrugah in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, na podlagi katerih so v last Republike Slovenije prešla kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način. Predlagatelj zatrjuje lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, pridobljeno na podlagi 74. člena Zakona o zadrugah in 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, na podlagi samega zakona z dnem uveljavitve. Zatrjuje, da je skušal doseči z nasprotnim udeležencem sporazumno sklenitev zakupne pogodbe za v predlogu navedena zemljišča, ki jih nasprotni udeleženec obdeluje, vendar do sporazumnega dogovora ni prišlo. Zato predlaga, da naj sodišče v nepravdnem postopku, določi vsebino zakupne pogodbe, kot je predlagana v predlogu.
Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 10/93, s spremembami, v nadaljevanju ZSKZ) v 17. členu določa, da upravljavci oziroma dejanski uporabniki in zakupniki kmetijskih zemljišč in gozdov sklenejo s skladom do 30.6.1996 zakupne pogodbe za kmetijska zemljišča, če pa pogodba v tem roku ni sklenjena, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo po samem zakonu, o nerešenih vprašanjih pa na predlog sklada ali dejanskega uporabnika oziroma zakupnika, odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Pravni interes mora biti konkreten in se mora odražati v določeni sferi strankinih pravic. Stranka mora izkazati, da lahko s pomočjo sodišča na edini možen način kot udeleženec v postopku zaščiti svoj pravni položaj. V konkretnem primeru iz trditev in navedb v predlogu izhaja, da predlagatelj, ki upravlja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v lasti Republike Slovenije v roku do 30.6.1996 ni sklenil zakupne pogodbe z nasprotnim udeležencem za v predlogu navedena zemljišča, ki jih nasprotni udeleženec obdeluje in med njima do sporazumnega dogovora ni prišlo. V skladu s 6. odst. 17. člena ZSKZ, je pogodbeno razmerje nastalo po samem zakonu, o nerešenih vprašanjih pa naj na podlagi predloga odloči sodišče. Iz teh trditev tako izhaja konkreten pravni interes predlagatelja na v tem postopku predlagani določitvi vsebine zakupne pogodbe. Predlagatelj je tako izkazal, da lahko s pomočjo sodišča na edini možen način kot udeleženec v tem postopku ustvaril zaščito svojega pravnega položaja.
Upoštevaje navedeno, bi zato sodišče prve stopnje moralo predlog obravnavati po vsebini in ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za sklenitev predlagane zakupne pogodbe. Ker sodišče tega ni storilo in je predlog zavrglo, je pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi navedenega in ker so pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo sodišče zadevo obravnavati po vsebini (355. člen Zakona o pravdnem postopku).