Jedro

S predlagano začasno odredbo upnika želita preprečiti zasičenje trga, zaradi katerega ne bi mogla prodati svojega prevoda. S tožbo, ki jo nameravata vložiti, pa želita preprečiti skazitev njunega dela - z oglaševanjem skupaj z imeni prevajalcev brez renomeja ter označevanjem, da sta prevajalca in avtorja dodatnega besedila. Zato se izkaže, da predlagana izdaja začasne odredbe ne more doseči svojega namena, saj nedenarne terjatve na preprečitev skazitve dela ne zavaruje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Upnika sklicujoč se na 19. člen ZASP1 zatrjujeta, da bosta zoper dolžnika vložila tožbo zaradi sodnega varstva njune moralne avtorske pravice.2 Sta avtorja prevodov prve in druge knjige od treh iz zbirke "A.". Dolžnik, ki je založnik te zbirke, oglašuje, da sta vse tri knjige prevedla upnika, ki sta eminentna prevajalca iz arabskega jezika, in to skupaj z imeni prevajalcev tretje knjige, ki nimajo nobenega renomeja ter katerih prevodi so bistveno drugačne kakovosti. Dolžnik upnika označuje tudi kot prevajalca in avtorja dodatnega besedila, ki ga nista napisala. Zaradi izdaje vseh treh knjig, njihovega trženja, prodaje ter posledične zasičenosti slovenskega trga ne bosta imela nobene možnosti, da bi svoj prevod tretje knjige prodala katerikoli drugi založbi. Predlagata, da sodišče zaradi preprečitve skazitve in uničenja njunega avtorskega dela še pred uvedbo sodnega postopka izda začasno odredbo, s katero naj dolžniku prepove vsakršno oglaševanje, distribucijo, trženje, novo izdajo (razen bibliofilske izdaje v 49 izvodih ter dotisa druge knjige v nakladi 151 luksuznih izvodov), ponatis prve knjige in vsako posredovanje prve in druge knjige ter celotne zbirke "A." tretjim osebam. Za primer kršitve obveznosti, določene s to začasno odredbo, ki naj stopi v veljavo takoj in traja še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari v pravdnem postopku, predlagata določitev denarne kazni v višini 50.000 EUR.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagano izdajo začasne odredbe zavrnilo. Utemeljilo je, da upnika nista izkazala verjetnosti obstoja terjatve, pa tudi ne nastanka težko nadomestljive škode.

3.V pravočasni pritožbi zoper gornji sklep upnika pritožbenemu sodišču predlagata spremembo z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Namen začasnih odredb je, da preprečujejo ravnanja, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Začasno odredbo za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po 170. členu ZASP sodišče izda, če upravičenec izkaže za verjetno, da je imetnik pravice iz tega zakona in da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena. Izkazati mora še eno izmed predpostavk, in sicer: (1) nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, (2) da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ali (3) da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upravičencu. Pri izdaji začasne odredbe po 170. členu ZASP se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, če ni z ZASP določeno drugače (sedmi odstavek 170. člena ZASP).

6.Trditve glede škode na ugledu, o avtorski identiteti, ki jo imata kot prevajalca ter glede integritete avtorsko zaščitenega dela in integritete celotnega prevajalskega projekta po sklenjeni založniški pogodbi, upnika prvič podajata šele v pritožbi. Utemeljenosti teh pritožbenih trditev, s katerimi se utemeljuje težko nadomestljiva škoda, ni moč presojati, saj predstavljajo nedovoljene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP3).

7.Glede težko nadomestljive škode upnika v predlogu navajata, da jima bo dolžnik povzročil škodo, ker ne bosta mogla prodati svojega prevoda tretje knjige iz zbirke "A." kakšni drugi založbi. Kot vzrok te škode (nemožnosti prodaje) navajata zasičenje slovenskega trga s knjigami iz zbirke "A.". S predlagano začasno odredbo upnika torej želita torej preprečiti zasičenje trga, zaradi katerega ne bi mogla prodati svojega prevoda. S tožbo, ki jo nameravata vložiti, pa želita preprečiti skazitev njunega dela - z oglaševanjem skupaj z imeni prevajalcev brez renomeja ter označevanjem, da sta prevajalca in avtorja dodatnega besedila. Zato se izkaže, da predlagana izdaja začasne odredbe ne more doseči svojega namena, saj nedenarne terjatve na preprečitev skazitve dela ne zavaruje.

8.Zaključek prvostopnega sodišča o neizkazanosti nastanka težko nadomestljive škode zaradi dolžnikovih ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, se ob gornjem izkaže za pravilnega (peti odstavek 170. člena ZASP in prvi odstavek 273. člen ZIZ4).

9.Glede na to, da ni podana že ena od kumulativno zahtevanih predpostavk za izdajo začasne odredbe, se pritožbene navedbe, s katerimi se izpodbijajo zaključki prvostopnega sodišča glede verjetnosti obstoja terjatve, izkažejo za nebistvene.

10.Po ugotovitvi, da niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

-------------------------------

1Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo in nasl.

2Po 19. členu ZASP ima avtor izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.

3Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo in nasl. Ta zakon se v postopku zavarovanja smiselno uporablja na podlagi 15. in 239. člena ZIZ.

4Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo in nasl.

Zveza: