Jedro

Celokupno gledano ima nasprotni udeleženec občutno boljše premoženjske razmere in višje mesečne prihodke od predlagateljice, zato je razumna odločitev, da nosi 80 % dekličinih potreb, predlagateljica pa 20 %. Njegove bistveno boljše premoženjske razmere utemeljujejo odločitev o porazdelitvi stroškov. Ocena je v skladu z zmožnostjo udeležencev in jo pritožbeno sodišče sprejema.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša devetletne A. A. Sodišče jo je z izpodbijanim sklepom zaupalo v skupno varstvo in vzgojo obema staršema (I. točka izreka). Ta se izvršuje na način, da deklica pri vsakem od staršev preživi en teden (II. točka izreka). Preživninski prispevek predlagateljice je za obdobje od aprila 2022 do avgusta 2023 določilo na 270 EUR mesečno, v obdobju od septembra 2023 dalje pa na 305 EUR mesečno. Preživninski prispevek nasprotnega udeleženca je za obdobje od aprila 2022 do avgusta 2023 ocenilo na 1.080 EUR mesečno, v obdobju od septembra 2023 dalje pa na 1.220 EUR mesečno (IV. in V. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je na račun neizpolnjene preživninske obveznosti za čas od aprila 2022 do februarja 2023 naložilo plačilo 543 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka). Udeležencema je v točkah VII. in VIII. izreka naložilo način izpolnjevanja mesečne preživninske obveznosti. Kar sta predlagala udeleženca več ali drugače, je zavrnilo (X. točka izreka), in udeležencema naložilo, da nosita svoje stroške postopka (XI. točka izreka).

2.Nasprotni udeleženec odločitve sodišča glede preživnine ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. Uveljavlja kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev spremeni na način, kot izhaja iz njegovega predloga, oz. da jo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču v nov postopek.

3.Sodišču očita, da je previsoko ocenilo dekličine potrebe (šolnino plačuje dedek, solnih terapij ne obiskuje več, deklica ne potrebuje oblačil in obutve prestižnih znamk). V zvezi s svojimi preživninskimi zmožnostmi pojasnjuje, da družbe, v katerih je kakor koli udeležen, niso visoko dobičkonosne. Neustrezno je upoštevana vrednost nepremičnine, v kateri živi. Napačna je ugotovitev, da mu B. B., njegov oče, ne posoja sredstev za redno preživljanje. Kupnino iz naslova prodaje stanovanja v letu 2019 je na očetovo zahtevo nakazal kot posojilo družbi C., d. o. o. Predlagateljica je pravnica in bi si lahko našla boljše delo, kot je njena trenutna zaposlitev. Opozarja na nepravilno upoštevanje stroškov leasinga in zavarovanja vozila, ki ga vozi predlagateljica. Pravilno razmerje delitve stroškov bi bilo po enakih delih oziroma 70:30.

4.Pritožba je bila vročena v odgovor predlagateljici, ta pa se nanjo ni odzvala.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V skladu z določbo 189. člena Družinskega zakonika (DZ) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišče mora pri odmeri preživnine upoštevati korist otroka, tako da je primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih osebnih potreb. Sodno določena preživnina mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev.

7.Sodišče je v izpodbijanem sklepu zelo natančno opredelilo dekličine potrebe ter celovito ocenilo preživninske zmožnosti predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Višina preživnine je sorazmerno povezana s preživninskimi zmožnostmi staršev. Višje kot so, več potreb (tudi nadstandardnih) otroka sta starša dolžna pokriti. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je družina pred razpadom živela nadstandardno življenje. Pri določitvi preživnine je sodišče ustrezno upoštevalo dekličine koristi, tako da ocenjene potrebe glede na zmožnosti staršev nikakor niso pretirane. Čeprav visoko šolnino v znesku 506 EUR plačuje dekličin dedek, to na oceno potreb ne vpliva. Udeleženca sta A. A. soglasno vpisala v šolo, za katero je treba plačevati mesečno šolnino.

8.Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbeno navedbo, da otrok ne potrebuje oblačil in obutve dragih znamk. Vendar je A. A. že v času trajanja izvenzakonske skupnosti nosila dražja oblačila, kar je sodišče natančno pojasnilo v 59. točki obrazložitve, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi. Deklica solnih terapij res ne obiskuje skozi celo leto, temveč v zimskem času. Sodišče je ugotovilo, da je takšnih obiskov v povprečju od pet do deset na sezono. Pritožbena navedba, da deklica teh terapij ne obiskuje več, glede na podrobno pojasnilo o dinamiki obiskovanja v 65. točki obrazložitve, ni prepričljiva.

9.Stroške počitnic nosita starša sama, upoštevaje razlike v njuni preživninski zmožnosti. Sodišče teh stroškov niti ni posebej ocenjevalo, zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb v tej smeri posebej ne opredeljuje.

10.Pritožba je neprepričljiva tudi v delu glede pridobitnih zmožnosti udeležencev. Pritožnik poskuša prikazati, da družbe, s katerimi je povezan kot družbenik oziroma poslovodja, niso tako visoko dobičkonosne. Sodišče se je do pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca podrobno opredelilo. Utemeljeno ni sprejelo njegovih zatrjevanj o razmeroma nizkih dohodkih, ki naj bi jih prejemal v podjetju D., kjer je zaposlen. Že vpogled v transakcije s plačilnimi karticami izkazuje, da potroši bistveno več, kot po lastnih zatrjevanjih zasluži. V 39. do 51. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče podalo podrobno in prepričljivo argumentacijo o njegovih prihodkih. Različna nakazila, ki jih nasprotni udeleženec ni znal prepričljivo pojasniti, in premoženje, s katerim lahko razpolaga, izkazujejo, da so njegove materialne in pridobitne zmožnosti nadpovprečne. Razpolaga z bistveno več sredstvi, kot znaša njegova neto plača, in ima mesečno na voljo približno 5.000 EUR. Nenavadna so njegova zatrjevanja, da družbe - med drugim tudi družba C., d. o. o. - niso dobičkonosne, po drugi strani pa naj bi tej družbi plačeval najemnino za 250 ㎡ veliko hišo le v znesku 400 EUR.

11.Neprepričljiva so pritožbena zatrjevanja o tem, da mu oče B. B. posoja sredstva za redno preživljanje. Sodišče je v 42. točki obrazložitve utemeljilo svoj zaključek, da ne gre za posojila, marveč za očetova darila. Pritožba pa s posplošenimi navedbami dvoma ne uspe vzbuditi. Enako velja glede kupnine za prodano stanovanje na D. v ... Nasprotni udeleženec ni uspel izkazati, da mu je sredstva za nakup stanovanja posodil oče. Po prodaji tega stanovanja naj bi kupnino posodil družbi C., d. o. o., in to brezobrestno, kar bi pomenilo, da ima do podjetja terjatev. Če bi družbe dejansko poslovale tako slabo, kot skuša prikazati nasprotni udeleženec, ne bi kupovale luksuznih vozil, kot je npr. vozilo Mercedes Benz, model ..., ki ga uporablja nasprotni udeleženec.

12.Sodišče je pravilno presodilo tudi zmožnosti predlagateljice. Je na začetku karierne poti (pripravljala naj bi se na pravniški državni izpit, vendar ga do zaključka obravnave še ni opravila). Stara je 31 let, medtem ko je nasprotni udeleženec star 44 let in je močno vpet v razne posle.

13.Predlagateljica razpolaga z bistveno nižjimi dohodki. Dejstvo je, da ji (sedaj) nastajajo stroški s plačevanjem obrokov leasinga in z zavarovanjem vozila, pri čemer vprašanje lastništva vozila po poplačilu vseh obrokov (še) ni pomembno. Sodišče je pri ugotavljanju stroškov, ki jih ima predlagateljica, upoštevalo dejanske stroške. V izpodbijanem sklepu je le navrglo, da še nima dokončno urejenega stanovanjskega vprašanja. Ta navedba za določitev preživninskega bremena (niti) ni bistvena. Celokupno gledano ima nasprotni udeleženec občutno boljše premoženjske razmere in višje mesečne prihodke od predlagateljice, zato je razumna odločitev, da nosi 80 % dekličinih potreb, predlagateljica pa 20 %. Njegove bistveno boljše premoženjske razmere utemeljujejo odločitev o porazdelitvi stroškov. Ocena je v skladu z zmožnostjo udeležencev in jo pritožbeno sodišče sprejema.

14.Pritožbi ni uspelo z ničemer vzbuditi dvoma v pravilnost zaključkov sodišča, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, saj (tudi) ni ugotovilo kršitev materialnega in procesnega prava, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP)

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Odločitev o njihovi zavrnitvi je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.