Jedro

Kadar je treba v skladu z ZUP pisanje osebno vročiti in naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper uvodoma navedeni sklep o davčni izvršbi na premičnine.

2. Tožba je prepozna.

3. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

4. V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z drugostopenjsko odločbo, ki je bila po podatkih upravnega spisa tožniku vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tretjem odstavku 87. člena ZUP v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

5. Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila tožniku v soboto 2. 4. 2016 poizkušana vročitev drugostopenjske odločbe. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, je bilo istega dne v predalčniku na naslovu likvidacijskega upravitelja puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bilo opozorilo, da se pismo lahko prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od nedelje 3. 4. 2016. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bil tožnik izrecno opozorjen na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker tožnik pisanja ni dvignil v postavljenem roku, mu je bilo to v ponedeljek 18. 4. 2016 puščeno v hišnem predalčniku.

6. Sodišče pojasnjuje, da v ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika. Enako stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevah I Up 727/2007, X Ips 131/2004, I Up 300/2012, I Up 540/2012, I Up 519/2012 in I Up 84/2014. Ob tem sodišče še dodaja, da prvi odstavek 101. člena ZUP med drugim določa, da začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje.

7. To v konkretnem primeru pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v nedeljo, 17. 4. 2016. Od naslednjega dne, torej od ponedeljka 18. 4. 2016 je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Ta tridesetdnevni rok se je iztekel v torek, 17. 5. 2016. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele v sredo 18. 5. 2016, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno. Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči.