Jedro

Obdolženi rednih dohodkov nima, preživlja pa se s priložnostnim delom, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora plačati stroške kazenskega postopka.

Izrek

Pritožba obdolženega J.R. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka na 35.000,00 tolarjev odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Obdolženi J.R. je bil z izpodbijano sodbo spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po II. odstavku 201. člena Kazenskega zakonika. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri sta mu bili določeni za vsako kaznivo dejanje kazni štirih mesecev zapora in nato skladno z določili o steku, enotna kazen sedmih mesecev zapora, ter preizkusna doba v trajanju štirih let. Sodišče prve stopnje je oškodovanca s premoženskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo. Na podlagi določila I. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku pa je odločilo, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka ter potrebne izdatke in nagrado pooblaščenke mladoletnih oškodovancev v znesku 42.607,50 SIT in plačati povprečnino, odmerjeno na 50.000,00 SIT.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da ga oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Obdolženec v svoji pritožbi predlaga oprostitev vseh dosojenih stroškov kazenskega postopka. Po določilu VI. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku lahko sodišče oprosti obdolženca povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati.

Skladno z določilom III. odstavka 97. člena Zakona o kazenskem postopku pa lahko sodišče iz istih razlogov tudi odloči, da obremenjujejo stroški postavljenega pooblaščenca oškodovancem iz III.

odstavka 65. člena Zakona o kazenskem postopku, proračun. V svoji pritožbi pa obdolženec ne navaja razlogov, ki bi lahko pripeljali do oprostitve plačila stroškov kazenskega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi podatkov o obdolženčevem premoženjskem stanju in ugotovitvi da ima dohodke presodilo, da je obdolženi zmožen plačati stroške kazenskega postopka in utemeljeno zaključilo, da s plačilom teh stroškov ne bo ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegove mladoletne hčerke. Obdolženec zaslišan na glavni obravnavi je povedal, da zasluži s priložnostnim delom 60.000,00 SIT mesečno, kar sedaj ponavlja tudi v pritožbi. Navaja pa še, da ne prejema več nadomestila od Zavoda za zaposlovanje, pri čemer pa te svoje navedbe tudi z ničemer ne podkrepi. V nasprotju z navedbami o svojih dohodkih na glavni obravnavi sedaj v pritožbi navaja, da je v dohodke, kamor sodi zaslužek od priložnostnega dela štel tudi nadomestilo, ki ga je prejemal od Zavoda za zaposlovanje. V pritožbi pritožnik torej ne navaja takšnih novih dejstev, na podlagi katerih bi ga bilo mogoče oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, zaradi česar je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mora po določilu I. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s I. odstavkom 98. člena istega zakona plačati povprečnino, odmerjeno v skladu z njegovimi premoženjskimi razmerami in trajanjem ter zamotanostjo tega postopka.