Jedro

Kot prevzem kmetije za namen izvedbe razpisa se upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijskega in gozdarske dejavnosti in so v lasti ali solasti prenosnika.

Ni bila dolžnost upravnega organa, da tožnika na podlagi popolne vloge, ki jo je vložil na javni razpis, pritegne v postopek odločanja. Odločitve v zvezi z javnimi razpisi se po ustavljeni upravnosodni praksi praviloma sprejemajo v skrajšanem postopku, glede na to, da se vsa dejstva in okoliščine v zvezi z javnimi razpisi ugotavljajo na podlagi listinskih dokazil (138. in 144. člen ZUP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ na podlagi Javnega razpisa za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2014 (v nadaljevanju: Javni razpis) zavrnil vlogo, ki jo je vložila stranka A.A. (tožnik v tem sporu) KMG-MID: 100324052, za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2014 (v nadaljevanju: Ukrep 112). V obrazložitvi upravni organ navaja, da je bila dne 25. 7. 2014 vložena na Javni razpis popolna vloga za dodelitev nepovratnih sredstev. Sredstva iz Ukrepa 112 se odobrijo stranki po postopku in pod pogoji, kot so navedeni v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 (v nadaljevanju Uredba) in Javnem razpisu. Javni razpis v poglavju 4.4 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj na dan oddaje vloge, v točki 4.4.9. določa, da se kot prevzem kmetije, za namen izvedbe tega Javnega razpisa, upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči in gospodarskimi poslopji, vključno s stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in se nahajajo v območju Republike Slovenije, ki so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. V istem poglavju v točki 4.4.15. Javnega razpisa je določeno, da mora biti najkasneje na dan oddaje vloge na Javni razpis prevzeta kmetija s strani vlagatelja oziroma s strani vlagatelja in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja. Prenosnik ima možnost, da iz prevzema izključi: stanovanjsko enoto, zemljišča v skupni velikosti do vključno 0,5 ha PKP (primerljivih kmetijskih površin), ki jih lahko zadrži prenosnik, ob upoštevanju pogoja, da kmetija tudi po izločitvi teh zemljišč na dan oddaje vloge še vedno izpolnjuje obseg PKP, kot to določa točka 4.4.2.2. tega Javnega razpisa in objekte, ki so namenjeni opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, razen v primeru, kadar vlagatelj prevzema kmetijo, kot to določa 4.4.2.4. Javnega razpisa. Iz overjene kopije Notarskega zapisa Sv 311/13 z dne 28. 5. 2013 in elektronske zemljiške knjige je razvidno, da je preužitkarica (prenosnica) B.B. obdržala 7/8 parcele 113/1 k.o. … v velikost 10.135 m². Po podatkih o dejanski rabi (razvidno iz spletnega pregledovalnika GERK) ima parcela dejansko rabo: 1160 (hmeljišče). Ta nepremičnina predstavlja več kot 0,5 ha PKP. Iz tega izhaja, da vlagatelj ni prevzel kmetije v celoti, kot to določa Javni razpis, zato ne izpolnjuje pogojev razpisa ter se vloga zavrne.

2. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega organa in odgovarja na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na to, da je prišlo do napake v notarskem zapisu in prilaga manjkajoče listine parcelnih številk. Tožena stranka ugotavlja, da gre za pritožbeno novoto v skladu z določbo tretjega odstavka 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ko lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, mora pa obrazložiti zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Ti se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Navedbe glede napak v notarskem zapisu so neutemeljene, saj je pritožnik s svojim podpisom tega zapisa soglašal z njegovo vsebino in v njem izrecno navedel, da je notar stranke poučil o posledicah pravnih poslov. Listine, ki jih je priložil k pritožbi predstavljajo nove dokaze, ki jih drugostopenjski organ, upoštevajoč tretji odstavek 238. člena ZUP, ne more upoštevati.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je na podlagi Notarskega zapisa pogodbe o preužitku, številka Sv 311/13 z dne 28. 5. 2013 postal lastnik celotne kmetije, ki mu jo je predela mama B.B. V zapisu sta z mamo jasno izrazila stališče, da želita prenesti celotno kmetijo na podlagi pogodbe o preužitku. Notarju sta povedala, da bo kot prevzemnik kandidiral na Javnem razpisu, zato je treba dati pozornost tudi zahtevam tega razpisa. Upravni organ je na prvi stopnji odločal na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka, to je brez njegovega sodelovanja. Ni bil seznanjen z njegovimi ugotovitvami in tudi ni mogel nanje ustrezno odgovoriti.

4. Notar je 21. 10. 2014 izdal Popravek notarske listine Sv-318/3 z dne 28. 5. 2013 in je nedvoumno zapisal, da se je v prvotnem notarskem zapisu pojavila očitna velika tipkarska napaka. Iz popravka jasno izhaja poudarek, da sta pogodbeni stranki nedvoumno izrazili voljo, da se prenesejo vse nepremičnine oziroma vsi solastninski deleži. Vse parcele, ki sestavljajo kmetijo so navedene tudi v potrdilu o namenski rabi in je pri sestavi notarske listine prišlo do tipkarske pomote, ker so iz notarskega zapisa izpadle nepremičnine s parcelami 353, 354, 351, 352, 813/2, 813/3, 814/1, 813/1, vse k.o. … ter nepremičnine s parcelami 999/5, 896/2, 898/5, 899, 416 in 525/1 vse k.o. ...

5. Ne strinja se, da je upravni organ popravek notarske listine ocenil kot pritožbeno novoto. V postopku na prvi stopnji ni imel možnosti, da bi utemeljil napačno ocenjeno dejansko stanje. Na podlagi 238. člena ZUP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Upravni organ se je samo zaradi dejstva, da je do Popravka notarske listine formalno prišlo po datumu izdaje odločbe na prvi stopnji odločil, da gre za pritožbeno novoto. Tožnik trdi, da se je s Popravkom notarske listine samo zapisalo dejansko stanje, ki je obstojalo že pred vložitvijo vloge na Javni razpis. Stranki pogodbe o preužitku sta pri organu, ki opravlja javno funkcijo, jasno izrazili voljo, da želita prenesti lastninsko pravico na vseh nepremičninah, ki tvorijo kmetijo. Notarja sta celo opozorili na posebnosti, ki v zvezi s prenosom kmetije izhajajo iz Uredbe, ki ureja Ukrep 112 - pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in če upravni organ na prvi stopnji ne bi odločal na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka, bi bila tožniku dana možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o ugotovljenem dejanskem stanju in bi bila dejstva, ki so obstojala že v času odločanja na prvi stopnji tudi primerno opisana v javni listini. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in mu na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja dodeli nepovratna sredstva za Ukrep - 112 Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2014 in da odloči o povrnitvi vseh stroškov postopka vključno s sodno takso.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v obeh upravnih odločbah ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V skladu z Javnim razpisom in Uredbo se kot prevzem kmetije za namen izvedbe razpisa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijskega in gozdarske dejavnosti in so v lasti ali solasti prenosnika. Pri tem pa se lahko iz prevzema izključi stanovanjsko enoto, zemljišče v skupni velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin ter objekte, ki so namenjeni upravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da so bile naknadno s Popravkom notarske listine opr. št.: Sv 311/13-1 z dne 21. 10. 2014, po že oddani vlogi tožnika na Javni razpis vnesene nepremičnine oziroma solastni deleži prenosnice kmetije na parcelah 353, 354, 351, 352, 813/2, 813/3, 814/1, 813/1, vse k.o. … in parcele 999/5, 896/2, 898/5, 899, 416 in 525/1, vse k.o. ..., ki so sicer navedene v Potrdilu o namenski rabi zemljišča, ki ga je izdala Občina Žalec pod številko 350-06 z dne 7. 5. 2013 ter v Potrdilu o namenski rabi zemljišča, ki ga je izdala Občina Prebold pod številko 3507/48/2013 z dne 2. 4. 2013. V navedenem popravku je v prvem odstavku zapisano, da se je v Notarskem zapisu opr. št. Sv-311/13 z dne 28. 5. 2013 pojavila očitna velika tipkarska napaka, ki je rezultirala v nepopolni pogodbeni vsebini navedenega notarskega zapisa, ki ni bila v skladu z naročilom pogodbenih strank in njemu kot notarju jasno izražene pogodbene volje tudi ob podpisu. Med strankama tega postopka je tako sporno, ali se takšen Popravek notarske listine lahko upošteva v pritožbenem postopku, v skladu z določbo 238. člena ZUP kot novo dejstvo in nov dokaz.

10. V skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.

11. Nesporno med strankami postopka je, da je bila izpodbijana odločba izdana v skrajšanem postopku, izvedenem na podlagi prej navedenega Javnega razpisa,v katerem tožnik ni sodeloval. Nesporno je tudi, da so ta dejstva in dokazi, to so parcele navedene v Popravku notarske listine, obstojale že v času vložitve tožnikove vloge na Javni razpis in v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa.

12. Po presoji sodišča je pritožbeni organ pravilno uporabil procesno določbo 238. člena ZUP in v skladu s tretjim odstavkom tega člena Popravka notarske listine opr. št. Sv-311/13 z dne 28. 5. 2013 ni upošteval kot pravno relevantnega. Sredstva iz Ukrepa 112 se odobrijo strankam po postopku in pod pogoji, ki so določno navedeni v prej navedeni Uredbi in v Javnem razpisu. Iz prvega odstavka 53. člena Zakona o kmetijstvu izhaja, da pristojni organ izda odločbo o pravici do sredstev strankam, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za ta namen zagotovljena sredstva. To pomeni, da mora stranka, če obstojajo določene okoliščine, na podlagi katerih se je prijavila na javni razpis, te pogoje tudi izpolnjevati. V spornem primeru to pomeni, da ni bila dolžnost upravnega organa, da tožnika na podlagi popolne vloge, ki jo je vložil na Javni razpis, pritegne v postopek odločanja. Odločitve v zvezi z javnimi razpisi se po ustavljeni upravnosodni praksi praviloma sprejemajo v skrajšanem postopku, glede na to, da se vsa dejstva in okoliščine v zvezi z javnimi razpisi ugotavljajo na podlagi listinskih dokazil (138. in 144. člen ZUP). Sodišče tako zavrača tožbeni ugovor, da odločitev o zavrnitvi tožnikove vloge, ne bi smela biti sprejeta v skrajšanem postopku.

13. Kot že prej navedeno, zakonsko določeno dejansko stanje 238. člena ZUP določa, da se lahko nova dejstva in novi dokazi upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Tožbeni razlog, da se je s Popravkom notarske listine samo zapisalo dejansko stanje, ki je obstojalo že pred vložitvijo vloge na Javni razpis, tako sodišče ni moglo upoštevati, ker so dejstva glede lastništva parcel obstojala že v času vložitve vloge in tudi po presoji sodišča ne gre za pravne relevantne okoliščine v smislu določbe tretjega odstavka 238. člena ZUP.

14. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilne in je upravni akt na zakonu utemeljen.