Jedro

Prepoved vsakršnega razpolaganja z dolžnikovim poslovnim deležem pomeni, da dolžnik ne samo, da poslovnega deleža ne more podariti, kot to zatrjuje pritožnica (s tem naj bi potrditvah iz predloga za zavarovanje izigral njeno predkupno pravico), ne more ga niti prodati ali obremeniti. Predlagano varstvo pritožničine predkupne pravice nima očitne zveze z nameravanim pravnim varstvom - zahtevkom na izključitev družbenika.

Pri družbi z dvema družbenikoma z enakim deležema poslovodenja ni mogoče mehansko ločiti od položaja družbenika.

Pri določitvi obsega dopustne začasne odredbe mora biti zveza med težo zatrjevane kršitve in predlagano prepovedjo.

Položaj dolžnika je zaščiten s pravnomočno sodbo, zato morajo biti okoliščine kršitve na strani dolžnika posebno težke, da je upravičeno z začasno odredbo spremeniti tako, s sodno odločbo pravkar vzpostavljeno stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upničin predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče dolžniku: prepovedalo vsako razpolaganje z njegovim 50 % poslovnim deležem v gospodarski družbi A., d.o.o.; prepovedalo uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini gospodarske družbe, upnico pa pooblastilo, da izvršuje glasovalne pravice za delež dolžnika v gospodarski družbi, sklep o odvzemu glasovalnih pravic vpisalo v sodni register; ter dolžnika odpoklicalo kot poslovodjo gospodarske družbe, vse pod pretnjo denarne kazni.

2. Upnica se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je predlog za začasno odredbo zavrnilo iz dveh razlogov. Prvi razlog je očitna nesorazmernost predlaganega ukrepa, drugi razlog pa vsebinska neutemeljenost predloga (presodilo je, da ni vsebinskih pogojev za zavarovanje iz 272. člena ZIZ).

6. Odločitev sodišča prvo stopnje je že iz prvega razloga pravilna. Iz pritožbe izhaja, da pritožnica prvega razloga za zavrnitev predlagane začasne odredbe konkretno sploh ne izpodbija. Pritožbene navedbe se namreč konkretneje nanašajo le na obstoj vsebinskih pogojev za zavarovanje iz 272. člena ZIZ. Višje sodišče je izpodbijano odločbo najprej preizkusilo glede utemeljenosti prvega zavrnitvenega razloga. Pri tem je upoštevalo tudi tiste pritožbene navedbe, ki so sicer zatrjevane v okviru pogojev iz 272. člena ZIZ, pa so v vsebinski zvezi tudi s prvim zavrnitvenim razlogom.

7. Upnica je predlagala izdajo naslednje začasne odredbe: - dolžniku se prepove vsako razpolaganje z njegovim poslovnim deležem (50%) v gospodarski družbi, - dolžniku se prepove uresničitev glasovalnih pravic na skupščini gospodarske družbe in upnico pooblasti, da izvršuje tudi njegove glasovalne pravice, ter se dovoli vpis sklepa o odvzemu glasovalnih pravic v sodni register, - dolžnika se odpokliče kot poslovodjo gospodarske družbe; vse za čas trajanja začasne odredbe.

8. Dejanski okvir, pomemben za odločanje je: - dolžnik je družbenik gospodarske družbe A. d.o.o.; - njegov poslovni delež znaša 50 %; - je poslovodja gospodarske družbe; - tak pravni položaj je pridobil (natančneje: je pridobil nazaj) s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 264/2016 z dne 20. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 291/2017 z dne 16. 5. 2017; - upnica je imetnica drugega poslovnega deleža v višini 50 %; - tudi ona je poslovodja gospodarske družbe.

9. V vsakem postopku zavarovanja z začasno odredbo mora sodišče paziti na sorazmernost predlaganega ukrepa. Z začasno odredbo se začasno uredi določeno stanje in to še pred pravnomočno odločitvijo o glavni stvari, zato že iz splošne ureditve (3. člen ZIZ) izhaja, da morajo biti ukrepi predlagani v potrebnem obsegu, kar vsebuje tudi test sorazmernosti. To velja za vsako začasno odredbo, zlasti pa za ureditveno, s katero se ne zavaruje kasnejše izpolnitve (prisilne izvršitve) temveč sploh možnost, da ima odločanje o zahtevku smisel (primerjaj tudi VSL v sklepu I Cpg 147/2006 z dne 23. 3. 2006). Test dovoljenosti začasnega ukrepa, ki je urejevalne narave, vsebuje tudi test reverzibilnosti - možnosti odprave posledic izdane začasne odredbe, če bi se tožbeni zahtevek izkazal za neutemeljen (glej odločbo Ustavnega sodišča Up-275/97 z dne 16. 7. 1998).

10. Višje sodišče ugotavlja, da bi predlagana začasna odredba posegla v bistveni del dolžnikovih upravičenj, ki mu gredo kot imetniku poslovnega deleža - tako v razpolagalno upravičenje kot tudi eno od treh korporacijskih upravičenj (pravico do udeležbe pri upravljanju družbe; glej na primer člene 505 do 507 in 510 Zakona o gospodarskih družbah; ZGD-1), in to še preden je po vsebini odločeno o zahtevku (v tej zadevi gre za tako imenovano predpravdno zavarovanje v zvezi z napovedano kasnejšo vložitvijo tožbe na izključitev dolžnika kot družbenika gospodarske družbe; tretji odstavek 503. člena ZGD-1). Če bi bilo začasni odredbi ugodeno, bi sodišče po predlagani začasni odredbi dolžniku prepovedalo vsakršno razpolaganja z njegovim premoženjem, ki ga ima v obliki imetništva poslovnega deleža. Druga upravičenja so korporacijske narave. S predlagano začasno odredbo bi bile dolžniku odvzete prav vse pravice sodelovati pri upravljanju družbe in do katerih ima pravico na podlagi poslovnega deleža. In to (kar sicer ni odločilno, ni pa nepomembno, na kar je pravilno opozorilo tudi sodišče prve stopnje) dober mesec dni (gledano do vložitve predloga za zavarovanje) odkar je dolžnik ta upravičenja in položaj po pravdni poti dobil nazaj.

11. Prepoved vsakršnega razpolaganja z dolžnikovim poslovnim deležem pomeni, da dolžnik ne samo, da poslovnega deleža ne more podariti, kot to zatrjuje pritožnica (s tem naj bi potrditvah iz predloga za zavarovanje izigral njeno predkupno pravico), ne more ga niti prodati ali obremeniti. Poleg tega višje sodišče dodaja, da predlagano varstvo pritožničine predkupne pravice nima očitne zveze z nameravanim pravnim varstvom - zahtevkom na izključitev družbenika. V pritožbi sicer navaja, da bi dolžnik z odtujitvijo svojega poslovnega deleža povzročil težko nadomestljivo škodo tudi podjetju, kar pa je pritožbena novota in ni upoštevna v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP (v predlogu za zavarovanje je upnica omenjeno zatrjevala zgolj v zvezi z njeno predkupno pravico; glej predzadnjo alinejo na 6. strani predloga za zavarovanje); tudi sicer pa ni pojasnjeno, zakaj naj bi bila odtujitev poslovnega deleža v škodo gospodarski družbi.

12. Zato ne more biti utemeljena pritožbena navedba, da sodišče ni presojalo utemeljenosti celotnega predloga za zavarovanje z začasno odredbo, ker se je opredelilo le do odvzema glasovalnih pravic na skupščini in odpoklica poslovodje, na pa tudi do prepovedi razpolaganja z dolžnikovim poslovnim deležem. Presojalo ga je v okviru predpostavke dopustnega obsega, in sicer skupaj s predlaganim odvzemom glasovalnih pravic in v tem okviru pojasnilo, da gre za pretiran poseg v položaj družbenika (glej razloge v 7. točki obrazložitve; torej še preden je navedlo razloge, ki se nanašajo na pogoje zavarovanja iz 272. člena ZIZ). Zato zatrjevana absolutno bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

13. Pritožnica je v predlogu za zavarovanje z začasno odredbo predvsem navajala dejstva, ki se nanašajo na dolžnikovo poslovodenje (odpiranje transakcijskega računa in pooblastilo dolžnikovi odvetnici za razpolaganje s sredstvi na računu, informiranje poslovnih partnerjev o spremembi v podjetju, ki izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 264/2016 z dne 20. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 291/2017 z dne 16. 5. 2017 na prilogah A3 in A4 in s tem zatrjevano zmedo, ki naj bi nastajala na strani dobaviteljev, način vodenja sestankov z zaposlenimi in nasploh njegov odnos do njih, navodila računovodstvu glede izplačila njegove plače) in kršitev delovnih obveznosti (neupoštevanje napotila podjetja na opravljanje izpita varstva pri delu), zato je začasna odredba, ki dolžniku prepoveduje uresničitev glasovalnih pravic na skupščini gospodarske družbe in jih podeljuje upnici, nesorazmeren ukrep, ki presega bistvo urejevalne začasne odredbe. Pritožnica sicer izrecno ne navaja, da bi dolžnik sprejemal na skupščini kakšne sklepe (ki bi bili nični), a tudi če bi se to zgodilo, ima morebiten nezakonit sklep skupščine lahko za posledico ničnost sklepov, sprejetih na taki skupščini, ni pa ničen sklep skupščine sam po sebi razlog za izključitev družbenika (primerjaj Vrhovno sodišče sodba III Ips 10/2012 z dne 25. 3. 2014), kaj šele podlaga za začasno odredbo s predlagano vsebino. Podobno mora veljati za spremembo družbene pogodbe, ki po pritožničini trditvi ni bila sprejeta na skupščini, in ki se poleg tega v bistvenem nanaša le na uskladitev s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 264/2016 z dne 20. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 291/2017 z dne 16. 5. 2017. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da upnica v predlogu za zavarovanje sploh ni navedla, za kakšno spremembo gre in je sodišče prve stopnje ta dejstva ugotavljalo samo s primerjavo obeh pogodb. Navedlo je še, da se s to spremembo v upničin družbeniški položaj ni poseglo (kar tudi pritožbeno ni sporno, saj pritožnica nasprotuje le načinu, kako je dolžnik to samovoljno izvedel).

14. Pritožnica pravilno opozarja (sicer v delu, v katerem graja razloge sodišča prve stopnje, da se njene trditve v pomembnem delu nanašajo na dolžnikovo poslovodenje in ne na izvajanje njegovih korporacijskih upravičenj), da pri družbi z dvema družbenikoma z enakim deležema poslovodenja ni mogoče mehansko ločiti od položaja družbenika. Ko torej škodno ravnanje poslovodje, ki je hkrati družbenik, ne pomeni zgolj kršitve obligacijskopravnega razmerja med poslovodjo in družbo, temveč lahko pomeni hkrati tudi izpolnitev dejanske podlage za izključitev takega družbenika iz družbe (in se sklicuje na sodbo in sklep VSL I Cpg 963/2005 z dne 1. 2. 2007). Pritožnica s tem odgovarja na stališče sodišča prve stopnje, da je predlog za odvzem glasovalnih pravic na skupščini temeljen predvsem na trditvah o dolžnikovem poslovodenju in ne na kršitvah pravice do upravljanja. Vendar mora biti pri določitvi obsega dopustne začasne odredbe vseeno zveza med težo zatrjevane kršitve in predlagano prepovedjo (glej tudi v nadaljevanju o pavšalnosti trditev).

15. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlagana začasna odredba ireverzibilna, saj ne samo, da pritožnica predlaga, da se dolžniku odvzame glasovalno pravico na skupščini, hkrati predlaga, da se jo pooblasti, da izvršuje glasovalne pravice za delež dolžnika (ob hkratnem preklicu pooblastila za vodenje družbe). Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da bi taka začasna odredba, če bi bila izdana, dolžnika v bistvenem delu izključila iz družbe, s posledicami, ki bi jih v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti, in še, da bi upnica tako lahko povsem samostojno sprejela kateri koli sklep, med drugim tudi o delitvi in prenehanju poslovnih deležev, postavitvi in odpoklicu poslovodij, sprejetju letnih računovodskih izkazov, uporabi bilančnega dobička, uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem in družbenikom v zvezi s povračilom škode ... Dolžniku predlagana začasna odredba v tem delu ne daje možnosti odprave posledic, ki utegnejo z izdajo začasne odredbe nastati, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

16. Pritožnica tega ne more izpodbiti s pritožbenim stališčem, da predlagana začasna odredba nikakor trajno ne izključuje dolžnika iz položaja družbenika in poslovodje, temveč zgolj začasno ureja sporno pravno razmerje med strankama. Taka pritožbena navedba je presplošna, da bi lahko bila uspešna. Poleg tega je sodišče prve stopnje dalo pravilni poudarek na dejstvo, da je dolžnik pravkar pridobil položaj družbenika in poslovodje (oziroma mu je bil ta položaj po sodbi ponovno vzpostavljen), in to s sodbo sodišča, zato tudi ne more biti utemeljeno pritožbeno stališče, da gre za urejanje spornega pravnega razmerja (to je vendar urejeno s sodbo), ter pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje zaščitilo le dolžnika, ne pa tudi upnice in odločitev temeljilo na hipotezi o možni zlorabi začasne odredbe s strani upnice. Položaj dolžnika je zaščiten s pravnomočno sodbo, zato morajo biti okoliščine kršitve na strani dolžnika posebno težke, da je upravičeno z začasno odredbo spremeniti tako, s sodno odločbo pravkar vzpostavljeno stanje. V tem kontekstu je torej treba videti poudarek sodišča prve stopnje, ki je poudarilo časovno dimenzijo zadeve in obstoj terjatve ter se s tem v zvezi sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 10/2012. 17. Iz povedanega sledi, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna že iz razloga preobsežnosti predlagane začasne odredbe. Vseeno je višje sodišče odgovorilo tudi na nekatere pritožbene navedbe, ki se nanašajo na terjatev.

18. Pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko ni navedlo, katere predložene dokaze je presojalo, in tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je prestrogo uporabilo dokazni standard verjetnosti in pri tem upoštevalo zgolj dolžnikov položaj, upnico pa je v celoti spregledalo, njenih pravic in koristi ni v ničemer upoštevalo in je tako postopalo pristransko (in s tem kršilo tudi 22. in 23. člen Ustave).

19. Pritožbene navedbe niso utemeljene, ker spregledajo, da je sodišče predlog za zavarovanje iz vsebinskega razloga (obstoj terjatve in škode) zavrnilo ne zato, ker upnici zatrjevanega ne bi uspelo dokazati do standarda verjetnosti, temveč najprej zato, ker že trditvena podlaga ni bila zadostna (na primer: glej zadnji stavek v 11. točki obrazložitve, da so upničine navedbe o škodi, ki naj bi njej in družbi nastala z dolžnikovimi ravnanji, presplošne ..., v 12. točki, da upnica ni navedla in za verjetno izkazala nobenega resnega in konkretnega ravnanja dolžnika, ki bi resno ogrozil interes družbe in upnice kot družbenice). Tudi po prepričanju višjega sodišča so bile pritožničine navedbe presplošne, da bi lahko z njimi uspela. Pritožnica je tako predlog utemeljevala predvsem z bojaznijo, kaj se utegne zgoditi, in skušala poudariti (to pa je tudi predmet te pritožbe), da je sama v preteklosti dobro vodila družbo in da zato kljub začasni odredbi dolžnik ne bo utrpel nobene škode. Zadnje za odločitev ni bistveno, ker je pomembno le, da ima dolžnik od citirane pravnomočne sodbe dalje položaj družbenika (in upravičenja, ki mu iz tega po zakonu in družbeni pogodbi gredo) in poslovodje. Pritožnica je zatrjevala na primer, da utegne dolžnik kot poslovodja odstopiti od sklenjenih kreditnih pogodb z bankami oziroma utegnejo zaradi njegovega ravnanja od pogodb odstopiti banke, a ni trdila, da bi do odstopa od katere od pogodb že prišlo oziroma ni zatrjevala vsaj konkretnih okoliščin v zvezi z odstopom od posamezne pogodbe. Podobno je z izraženo bojaznijo, da bodo dobavitelji zaradi dolžnika in zatrjevane zmede prekinili sodelovanje z družbo, da so zaposleni v družbi zbegani, ne vedo čigava navodila naj upoštevajo in na koga naj se obrnejo ter se bojijo za svoje službe (zlasti tisti, ki so v raznih postopkih izpovedali zoper dolžnika po njegovem prepričanju; ni bilo zatrjevano, da je ali bo do neupravičenih odpuščanj zaposlenih dejansko prišlo). Vse navedbe v predlogu za zavarovanje so podane v smislu bojazni pred nastalimi posledicami, ki pa niso v ničemer konkretizirane; razen v načinu dolžnikovega poslovodenja, ki pritožnice ne upošteva in ki je tako, da naj bi ustvarjalo zmedo.

20. Nestrinjanje med edinima družbenikoma, četudi to vodi do zmede v podjetju in slabo vpliva na odnose v podjetju, ne more biti razlog za izključitev družbenika (primerjaj na primer sodbo VS III Ips 10/2012 z dne 25. 3. 2014), kaj šele za ugoditev začasni odredbi v predlaganem obsegu. Sodišče prve stopnje se v okviru ugotavljanja pogoja terjatve mora opredeliti, ali terjatev, ki je predmet zavarovanja, vsaj do standarda verjetnosti izhaja iz trditvene in dokazne podlage predloga za zavarovanje. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče pritožnici arbitrarno odvzelo pravico s tožbo zahtevati izključitev drugega družbenika. Tega sodišče pri odločanju o začasni odredbi ni in tudi ni moglo storiti, saj je predmet pravovarstvenega zahtevka v postopku o začasni odredbi ukrep zavarovanja, ki je potreben za zavarovanje terjatve, in ne terjatev sama.

21. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.