Jedro

Pri pripoznavi tožbenega zahtevka ni potrebno presojati, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen oziroma ali je tožba sklepčna. Zato so neupoštevne vse pritožbene navedbe, ki merijo na nesklepčnost tožbe oziroma načenjajo vprašanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 1.710,99 EUR z obrestmi, kot je to razvidno iz I. točke izreka. Toženki je še naložilo, da je dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 311,40 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je tožbeni zahtevek vsaj delno takšne narave, da z njim ni mogoče razpolagati. Razen tega je tožbeni zahtevek nesklepčen. Zahtevek glede plačila otroškega dodatka ne spada v sodno pristojnost. Zahtevek za vračilo preživnine za hčerko A. A. za obdobje od marca do oktobra 2020 posega v pravnomočno in izvršljivo sodno poravnavo, ki sta jo sklenili pravdni stranki. Tudi glede preostalega tožbenega zahtevka niso izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Tožba s pozivom na odgovor toženki ni bila vročena. Toženka 1. 6. 2021 ni prejela nobenega sodnega pisanja. Podpis na vročilnici ni njen. Predlaga poizvedbe pri pristojni pošti poslovalnici ter zaslišanje poštnega uslužbenca v zvezi z vročitvijo. Sodišče ni preverjalo sklepčnosti tožbenega zahtevka. Iz spisa ne izhaja, da bi tožnik predložil pooblastilo za zastopanje po odvetniku.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je v sporu majhne vrednosti izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku, ker toženka v zakonskem roku ni odgovorila na tožbo (453.a člen v zvezi s 316. členom ZPP). Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 338. člena ZPP).

6. Tožba je bila toženki pravilno vročena. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila sodna pošiljka s tožbo in prilogami ter pozivom za odgovor na tožbo v roku 8 dni, naslovljena na toženko, odpravljena 25. 5. 2021 (list. št. 11). Iz prve strani vročilnice (list. št. 12) je razvidno, da je bila toženka obveščena o prispeli pošiljki, ki jo je treba vročiti osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP), 27. 5. 2021, ko je bilo v toženkinem hišnem predalčniku puščeno obvestilo vročevalca o pisanju (tretji odstavek 142. člena ZPP). Iz hrbtne strani vročilnice je razvidno, da je toženka prejela navedeno sodno pošiljko 1. 6. 2021, ko jo je očitno osebno prevzela na pošti ... in to potrdila s svojim podpisom, saj je pošiljko prevzela v roku 15 dni, ko se je le-ta nahajala na pošti, poleg njenega podpisa pa ni pripisano, da bi pošiljko prevzela katera druga oseba (četrti odstavek 142. člena in peti odstavek 149. člena ZPP). Vročilnica je sestavljena v skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZPP. Toženka je na pošti osebno prevzela sodno pošiljko, pri čemer se je morala identificirati z osebnim dokumentom. Pošiljka se namreč vroči naslovniku osebno, ko naslovnik predloži poštnemu delavcu pred vročitvijo pošiljke osebni dokument za ugotavljanje identitete naslovnika (slednje določajo tudi splošni pogoji izvajanja poštnih storitev Pošte Slovenije).

7. Vročilnica je javna listina, zato dokazuje resničnost tega, kar je v njej potrjeno. Ne glede na to je dejstvo, da je toženka na pošti prevzela pošiljko in podpisala vročilnico, dodatno „izkazano“ tudi s primerjavo podpisov toženke na vročilnici in na pooblastilu (priloga B1). Čeprav gre pri presoji pristnosti podpisov tudi za strokovno vprašanje s področja izvedenstva za pisave (tega dokaza toženka ni predlagala), je v tem primeru ob upoštevanju dejstva, da se nihče ne podpiše vedno enako, mogoče že na prvi pogled ugotoviti, da sta si podpisa na vročilnici in na pooblastilu (priloga B1) tako zelo podobna, da ne more biti dvoma, da je vročilnico podpisala toženka.

8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je sicer dovoljeno dokazovati, da so v vročilnici kot javni listini ugotovljena dejstva neresnična. Toženka bi morala ponuditi za svoje trditve, da ji pošiljka ni bila vročena, prepričljivejše dokaze od vročilnice, ki dokazuje njen prevzem pošiljke 1. 6. 2021. Toženka bi sama lahko pridobila prepis (kopijo) ustrezne strani dostavne knjige, ki jo o vročitvah vodi pošta, ter odgovor pošte, kje, kdaj in na kakšen način je bila 1. 6. 2021 pošiljka vročena, prav tako pa bi lahko pridobila tudi podatek o tem, kdo izmed poštnih delavcev je opravil vročitev 1. 6. 2021. To bi toženka lahko brez težav dosegla na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov in predpisov o opravljanju poštnih storitev (splošnih pogojev Pošte Slovenije). Ker tega ni storila, sta njena pritožbena dokazna predloga (poizvedba, zaslišanje neimenovanega poštnega uslužbenca) nepopolna in zato neupoštevna.

9. Na poziv prvega sodišča (sklep z dne 13. 10. 2021) je tožnikov pooblaščenec pravočasno predložil pooblastilo, pri čemer je tožnik tudi odobril vsa opravljena pravdna dejanja. Ker toženka ni odgovorila na tožbo, je prvo sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Tožnikov zahtevek ne nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Tožnik je trdil, da mu je toženka dolžna vrniti preveč plačane zneske preživnine za hčerki pravdnih strank, da mu je toženka dolžna vrniti tudi plačano preživnino za obdobje, ko je bila hčerka A. A. izključno v njegovi oskrbi in vzgoji, ne pa pri toženki, ter da mu je toženka dolžna plačati tudi otroški dodatek, ki ga je toženka prejemala v času, ko hčerka A. A. ni živela pri toženki, ampak pri tožniku. Tožnik zahteva plačilo določenih denarnih zneskov, za katere meni, da mu jih je toženka dolžna plačati. Vsebina tožbenega zahtevka ni prepovedana ali nemogoča. Izpolnitev tožbenega zahtevka je mogoča oziroma možna. Pri pripoznavi tožbenega zahtevka ni potrebno presojati, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen oziroma ali je tožba sklepčna. Zato so neupoštevne vse pritožbene navedbe, ki merijo na nesklepčnost tožbe oziroma načenjajo vprašanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Glede zahtevanih zneskov otroškega dodatka ne gre za vprašanje morebitnega zahtevka pristojnega centra za socialno delo iz naslova neupravičeno prejetih javnih sredstev, ampak za vprašanje notranjega razmerja med pravdnima strankama kot staršema otrok. Obravnavani spor spada v sodno pristojnost, prvo sodišče pa je bilo zanj stvarno in krajevno pristojno (tega ugovora toženka tudi ni podala, saj ni odgovorila na tožbo). Ker je bila vročitev tožbe pravilno opravljena, je neutemeljen očitek o kršitvi pravice do izjave. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnikov zahtevek sloni na drugačni dejanski podlagi, kot je bila podana v predhodnih sporih med pravdnima strankama.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).

11. Toženka ni uspela s pritožbo, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).