Jedro

Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če se sklicuje na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora izkazati tudi obstoj sodne prakse, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in navesti opravilne številke zadev.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta revidenta po odvetnikih dne 17. 12. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navajata, da je spor vrednostno določen in izražen v denarni vrednosti, ki presega 20.000 EUR, kar izhaja iz 4. strani obrazložitve odločbe prvostopenjskega upravnega organa, ki uporablja določitev izhodiščne vrednosti na znesek 496.882,30 DEM. Navajata, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj bi sodišče moralo pri svoji odločitvi upoštevati določbo drugega odstavka 19. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen. Izpodbijana odločitev ima zanju zelo hude posledice, saj so sporne nepremičnine neposredno navezane na celotno kmetijsko gospodarstvo, ki se nahaja na jugu zemljišč, ki so predmet denacionalizacije.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Radovljica z dne 27. 9. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 13. 6. 2008. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta zavrnil zahtevo za denacionalizacijo tam navedenih zemljišč. Tako je odločil, ker je ugotovil, da so podane ovire za vračilo v naravi iz tretjega odstavka 16. člena in 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Tožena stranka je presodila, s tem pa se strinja tudi sodišče prve stopnje, da so podane ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena in deloma drugega odstavka 32. člena ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi revidenta z revizijo uveljavljata, da niso podane ovire za vračanje v naravi. Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Odločitve o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen pa revidenta z obravnavano revizijo ne izpodbijata. Ker v obravnavani zadevi torej ne gre za spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če se sklicuje na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora izkazati tudi obstoj sodne praske, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala.

7. Revidenta kot razlog za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljata odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede uporabe določbe drugega odstavka 19. člena ZDen. Ne navajata pa sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki bi se nanašala na uporabo navedene določbe ZDen in od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Iz revizijskih navedb tudi sicer izhaja, da revidenta zmotno uporabo drugega odstavka 19. člena ZDen opirata na zatrjevanje drugačne namenske rabe zemljišča od tiste, na katero se je na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, oprlo sodišče prve stopnje. Po presoji Vrhovnega sodišča se takšni ugovori nanašajo na izpodbijanje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, s čimer pa revidenta ne moreta izkazovati pogojev za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija ni dovoljena niti po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revidenta samo z zatrjevanjem povezanosti spornih zemljišč z njunim kmetijskim gospodarstvom nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije po navedeni določbi.

9. Glede na to, da revidenta nista izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.