Jedro

Upnik lahko predložitev seznama dolžnikovega premoženja predlaga že pred izdajo sklepa o izvršbi, celo že v samem predlogu za izvršbo. Pogoj pa je, da verjetno izkaže, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogel biti poplačan.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja z dne 14. 5. 2026 zavrnilo (1. točka izreka), in zavrnilo tudi stroškovni predlog upnice z dne 4. 5. 2026 in z dne 14. 5. 2026 (2. točka izreka).

2.Upnica je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da se po 2. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) postopek izvršbe uvede na predlog upnika. Izvršilni postopek se začne, ko upnik vloži predlog za izvršbo, sodišče pa nato o predlogu odloči. Izvršilni postopek torej teče že od vložitve predloga, ne šele od izdaje sklepa o izvršbi. Dvanajsti odstavek 31. člena ZIZ določa, da upnik tekom izvršilnega postopka lahko od sodišča zahteva, da mu predloži informativni seznam dolžnikovega premoženja, ki vsebuje podatke o izplačevalcih prejemkov, bančnih računih, vrednostnih papirjih, nepremičninah in drugem premoženju. Upnica je to možnost uporabila dne 4. 5. 2026, s čimer je izpolnila prvi pogoj za poznejšo zahtevo po seznamu premoženja. Po 31. členu ZIZ mora dolžnik na predlog upnika (ali po oceni sodišča) kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja, če upnik verjetno izkaže, da predlagana izvršilna sredstva niso zadostna, in če je že zahteval informativni seznam. Sodišče o obveznosti dolžnika po prvem odstavku odloči z odredbo. Sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da izvršilni postopek še ni začet, ker sklep o izvršbi še ni bil izdan, upnica pa ni navedla izvršilnega sredstva. Vendar 2. člen ZIZ nedvoumno določa, da se postopek izvršbe uvede na predlog upnika, kar je upnica storila že 7. 4. 2026. Sodna praksa pojasnjuje, da izvršilni postopek začne teči z vložitvijo predloga. Sodišče se je zato nepravilno sklicevalo, da izvršilni postopek še ni v teku, in da zato ni pogojev za izdajo seznama premoženja. Pogoj "obstoječega izvršilnega naslova" ni predviden v 31. členu ZIZ. Izpodbijani sklep navaja, da je seznam premoženja praviloma vezan na že obstoječ izvršilni naslov. Taka zahteva nima podlage v 31. členu ZIZ. Niti prvi odstavek niti dvanajsti odstavek ne določata, da bi moral upnik imeti pravnomočen sklep o izvršbi; zadostuje, da izvršilni postopek teče (kar pomeni, da je predlog za izvršbo vložen), in da upnik izkaže verjetnost, da predlagana sredstva niso zadostna. Upnica je predlagala izvršbo na plačo in sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Sodišče je že dne 4. 5. 2026 potrdilo, da dolžnik nima bančnih računov in ni zaposlen. Ta ugotovitev dokazuje, da z navedenimi sredstvi upnica ne bo mogla biti poplačana, kar izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka 31. člena ZIZ. Upnica je tudi vložila zahtevo za informativni seznam, kot to zahteva 31. člen. Kljub izpolnjenim pogojem je sodišče predlog zavrnilo, kar je v nasprotju z materialnim pravom. Sodišče je upnico z več sklepi pozivalo, naj navede izvršilna sredstva, sicer bo predlog za izvršbo zavrglo. Hkrati pa je zavrnilo predlog za pridobitev seznama premoženja, ki je namenjen prav temu, da upnik odkrije dolžnikovo premoženje in lahko predlaga ustrezno izvršilno sredstvo. Takšno ravnanje sodišča postavlja upnico v položaj, ko ne more učinkovito nadaljevati izvršbe, čeprav je zakon predvidel prav poseben institut za tak primer. Institut seznama premoženja po 31. členu ZIZ zagotavlja upniku, da lahko pridobi celovit pregled nad dolžnikovim premoženjem, kadar predlagana sredstva niso zadostna. Namen tega instituta bi bil v celoti onemogočen, če bi bil vezan na pravnomočni sklep o izvršbi, saj mora upnik že v predlogu za izvršbo navesti sredstvo, hkrati pa mu sodišče odkloni vpogled v dolžnikovo premoženje. Ker predlog za seznam premoženja ni bil neutemeljen, saj so bili izpolnjeni zakonski pogoji za njegovo vložitev, je bila zavrnitev stroškov neutemeljena. Ugotovljeno je, da je upnica pravočasno in pravilno uveljavljala pravico do informativnega seznama ter kasneje do seznama premoženja. Stroški, nastali s sestavo zahteve in predloga, so bili zato potrebni in jih mora nositi dolžnik. Na podlagi navedenega upnica preko pooblaščenca predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da dovoli predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja in naloži dolžniku, naj v roku 8 dni predloži seznam svojega premoženja po 31. členu ZIZ. Hkrati naj višje sodišče odloči, da je dolžnik dolžan povrniti upnici stroške v zvezi z vložitvijo zahteve za informativni seznam in predloga za predložitev seznama premoženja, vključno z nagrado za odvetniško storitev in davkom na dodano vrednost, v roku 8 dni, po izteku katerega začnejo teči zakonske zamudne obresti. Upnica je v izvršilnem postopku storila vse, kar od nje zahteva zakon: vložila je predlog za izvršbo, predlagala ustrezna sredstva, ob ugotovitvi, da dolžnik nima premoženja, je zahtevala informativni seznam in nato seznam premoženja. Sodišče je njene predloge zavrnilo zaradi napačnega razumevanja materialnega prava in ji tako onemogočilo učinkovito izvršbo ter kršilo načelo pravnega varstva. Pritožbeno sodišče naj zato izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni v smeri, ki jo predlaga upnica.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

5.Sodišče prve stopnje je predlog upnice za predložitev seznama dolžnikovega premoženja zavrnilo z obrazložitvijo, da sklep o izvršbi v obravnavani zadevi na podlagi predloga za izvršbo, vloženega dne 7. 4. 2026, še ni bil izdan, saj upnik ni navedel sredstva, s katerim bi se izvršba lahko opravila. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, se tako izvršba še ni začela, seznam premoženja pa je praviloma vezan na že obstoječ izvršilni naslov, zato niso izpolnjeni pogoji za odreditev predložitve seznama premoženja. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je pravno stališče sodišča prve stopnje, na katero je oprlo svojo odločitev, pravno zmotno.

6.Iz spisa izhaja, da je upnica predlog za izvršbo v obravnavani zadevi vložila dne 7. 4. 2026, in sicer na dolžnikova denarna sredstva in na plačo, vendar je sodišče prve stopnje po vpogledu v elektronsko dosegljive evidence ugotovilo, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo. Zato je sodišče upnico s sklepom z dne 23. 4. 2026 pozvalo k dopolnitvi izvršilnega predloga z navedbo drugega izvršilnega sredstva, s katerim se izvršba lahko opravi. Upnica je nato z vlogo z dne 4. 5. 2026 sodišču podala zahtevo za posredovanje informativnega seznama dolžnikovega premoženja po dvanajstem odstavku 31. člena ZIZ in sodišče prve stopnje je upnici sporočilo, da dolžnik ni imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, da nima odprtih računov in ni zaposlen. Obenem je sodišče z novim pozivnim sklepom z dne 4. 5. 2026 upnico pozvalo k dopolnitvi predloga za izvršbo tako, da predlaga izvršilno sredstvo, s katerim naj se izvršba opravi. Opozorilo jo je tudi, da bo v nasprotnem primeru predlog za izvršbo zavrglo. Na ta poziv pa se je upnica odzvala z zadevno zahtevo za predložitev seznama dolžnikovega premoženja z dne 14. 5. 2026, o kateri je sodišče prve stopnje odločalo v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa.

7.Upnik lahko predložitev seznama premoženja predlaga med izvršilnim postopkom (prvi odstavek 31. člena ZIZ), izvršilni postopek pa se začne že z vložitvijo predloga za izvršbo, in ne šele z izdajo sklepa o izvršbi. Zato lahko upnik že na samem začetku postopka predlaga predložitev informativnega seznama premoženja, kot tudi, naj dolžnik predloži seznam svojega premoženja. Tak predlog ni prenagljen, mora pa upnik v začetni fazi postopka še posebej dobro utemeljiti, zakaj obstaja verjetnost, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogel biti v celoti poplačan1.

8.Glede na povzeto pravno izhodišče lahko upnik predložitev seznama dolžnikovega premoženja predlaga že pred izdajo sklepa o izvršbi, celo že v samem predlogu za izvršbo. Pogoj pa je, da verjetno izkaže, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogel biti poplačan. Tako je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi napačno štelo, da je predlog upnice za predložitev seznama dolžnikovega premoženja z dne 14. 5. 2026 preuranjen, posledično pa je iz tega razloga v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa predlog nepravilno zavrnilo, na kar pritožba pravilno opozarja. Sodišče bi moralo postopati s predlogom upnice, kot to določa 31. člen ZIZ2.

9.Višje sodišče je zato odločitev v 1. točki izreka in posledično tudi stroškovno odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa (peti odstavek 38. člena ZIZ in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljnji postopek (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Glej Ekart A. v: Rijavec V., Orož D., Ekart A., Zakon o izvršbi in zavarovanju s komentarjem, Splošni del, Lexpera in GV Založba, Ljubljana 2026, str. 477, ki se v opombah št. 1506 in št. 1507 sklicuje na VSL sklep III Ip 4220/2013 z dne 2. 10. 2013.

2Prim. VSL sklep III Ip 4220/2013 z dne 2. 10. 2013.