Jedro

Davčni organ je v davčnem postopku pri odmeri obveznosti iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti vezan na uradno pridobljene podatke oz. na uradne evidence. Iz uradnih evidenc pa izhaja, da sta imela 30. 6. 2020 oba člana kmečkega gospodinjstva prijavljeno bivališče na istem naslovu, kjer se nahaja stavba št. 21, ki je enostanovanjska stavba. Tožnik bi moral pravočasno popraviti podatke oz. jih uskladiti z dejanskim stanjem, kolikor bi želel, da se spremembe upoštevajo v letu 2020. Upoštevaje zakonsko definicijo, da gre za skupnost članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, so v tožnikovem primeru torej izpolnjeni vsi pogoji, saj oba z materjo bivata na istem naslovu, zgolj "funkcionalna" ločitev bivališč pa tega ne spreminja.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski davčni organ tožniku kot članu kmečkega gospodinjstva dveh oseb za leto 2020 določil davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti v višini 5.813,09 EUR, v kar se všteva 588,33 EUR katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj. Kmečko gospodinjstvo je v letu 2020 prejelo tudi 4.774,02 EUR drugih dohodkov, od katerih je bila tudi obračunana in odtegnjena akontacija dohodnine, pri čemer se tožniku določi davčna osnova od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdrastke dejavnosti v višini 2.387,01 EUR ter akontacija v višini 238,70 EUR. Odločeno je bilo tudi, da tožnika bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka. Davčnemu organu posebni stroški niso nastali. Pritožba ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe.

2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe se davčni organ sklicuje na 69. - 73. člen in 147. člen Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) ter na prvi odstavek 129. člena, 313., 315. in 316. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2)

3.Drugostopenjski davčni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Navaja, da je za opredelitev kmečkega gospodinjstva bistven pogoj najmanj 200 EUR skupnega dohodka članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V konkretnem primeru je ta pogoj izpolnjen, zato sta v izreku izpodbijane odločbe poimensko navedena oba člana kmečkega gospodinjstva, ki stalno prebivata na naslovu ..., Pesnica pri Mariboru in dosegata dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, poleg pritožnika še A. A. Katastrski dohodek se posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. čl. ZDoh-2 pa je vsak posamezni dohodek, izplačan v davčnem letu, na katerega se odločba nanaša, ki se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva (69. člen ZDoh-2), v sorazmernem deležu glede na skupno število davčnih zavezancev v kmečkem gospodinjstvu. Po podatkih davčnega organa je bil tožnik na dan 30. 6. 2020 zakupnik kmetijskih zemljišč, za katera mu je bil pripisan katastrski dohodek v višini 588,33 EUR. Zakup je urejen z zakupno pogodbo 18940, ki jo je tožnik 12. 12. 2018 sklenil s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ker je bil tožnik na presečni datum torej zakupnik kmetijskih zemljišč, za katera mu je pripisan katastrski dohodek, in ker je imel na ta dan stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot A. A., ki je imela za leto 2020 tudi dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva pa presega 200 EUR, je tožnika treba šteti kot člana kmečkega gospodinjstva na navedenem naslovu. Ker je kmečko gospodinjstvo v letu 2020 prejelo 4.774,02 EUR obdavčljivih subvencij (prejemnica subvencij je bila A. A.), se subvencije v enakem delu pripišejo obema članoma kmečkega gospodinjstva, torej tudi tožniku. Ker je bil tožnik po stanju na presečni dan zakupnik kmetijskih zemljišč s pripisanim katastrskim dohodkom in ker je imel na presečni dan stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu, kot je imela stalno prebivališče prijavljeno tudi A. A., ki tudi ima dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, je bil tožniku kot članu kmečkega gospodinjstva pripisan sorazmerni del subvencije in ustrezna akontacija dohodnine.

4.Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo in sodišču predlaga, naj jo odpravi oz. podredno, da naj zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Uvodoma povzema tek davčnega postopka in navaja, da ni pojasnjeno, za katere kmetijske in gozdarske dejavnosti gre ter kdo jih opravlja. Tožnik stanuje na naslovu ..., Pesnica pri Mariboru. Gre za večjo stanovanjsko hišo v izmeri 386,55 m2. Pritlična etaža je funkcionalno ločena na dve bivalni enoti. V eni živi A. A., tožnikova mati, v drugi pa je živela tožnikova stara mati, sedaj pa v njej živi tožnik. Iz izvedeniškega mnenja izvedenca B. B., ki ga tožnik prilaga, je razvidno, da ima pritličje dve bivalni enoti. Poleg sob ima vsaka bivalna enota tudi kopalnico, kuhinjo. Bivalna enota, v kateri živi tožnik, ima lasten električni števec, tožnik nosi vse obratovalne stroške in plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tožnik ima z materjo sklenjeno najemno pogodbo, ki jo prilaga, in ni član kmečkega gospodinjstva, prav tako pa tudi nima dohodka od kmetijskega gospodarstva. Tožnik je podjetnik posameznik z registrirano dejavnostjo in tako posluje od leta 2013 dalje, vodi knjigovodstvo in obračunava akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti (o tem predloži izpis iz AJPES in obračun akontacije dohodnine). Davčni organ ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, saj tožnik ne biva v kmečkem gospodinjstvu z materjo in ni zavezanec za plačilo kakršnihkoli davčnih obveznosti iz naslova njenega kmetijskega gospodarstva. Prijava matere in tožnika na istem naslovu pa ne izkazuje, da živita v skupnem kmečkem gospodinjstvu, saj imajo lahko stanovanjske hiše več bivalnih enot, ki omogočajo ločeno bivanje. V obravnavanem primeru gre za eno stanovanjsko hišo z več bivalnimi enotami, ki nima več stanovanjskih številk. Gre za stanovanji 1 in 2 v stanovanjski hiši na naslovu ... Davčni organ k spisu prilaga iz REN, iz katerega je razvidno, da se na naslovu ..., Pesnica pri Mariboru nahaja stavba št. 21, ki je enostanovanjska stavba, kar ne ustreza dejanskemu stanju in glede na dejstvo, da je tožnik že v pritožbah zoper predhodne odločbe izrecno navedel, da ne biva v t.i. skupnem kmetijskem gospodinjstvu in da živi v ločeni stanovanjski enoti, ki ima ločeno elektriko in ostale obratovalne stroške, bi moral davčni organ te navedbe preveriti na naslovu ... Tožnik prilaga izvedeniško mnenje. Sklepno izpostavlja, da skupno kmečko gospodinjstvo ni le ekonomska, temveč je tudi življenjska skupnost, kar pomeni, da morajo člani takšnega gospodinjstva skupaj živeti in izpolnjevati življenjske potrebe, kar v tožnikovem primeru ni podano.

5.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6.V pripravljalni vlogi tožnik navaja, da toženka v svojem odgovoru ni argumentirano zavrnila njegovih navedb in da tudi ni predložila nobenih dokazov.

7.Tožba ni utemeljena.

8.Tožnikov argument o neobrazloženosti toženkinega odgovora na tožbo po presoji sodišča ni upošteven, saj že odgovor na tožbo sam po sebi v upravnem sporu ni obligatoren. Drugače kot to velja po Zakonu o pravdnem postopku, je vložitev odgovora na tožbo po določbah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) namreč pravica in ne tudi sodelovalna dolžnost stranke, nespoštovanje katere bi bilo sankcionirano.

9.V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je davčni organ za tožnika z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito določil davčno osnovo od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kar izhaja iz ugotovitve davčnega organa, da sta na dan 30. 6. 2020 oba člana predmetnega kmečkega gospodinjstva, tožnik in A. A., imela prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., Pesnica pri Mariboru, ter opravljala oz. se šteje, da sta opravljala osnovno kmetijsko in gospodarsko dejavnost. Tem ugotovitvam tožnik nasprotuje in navaja, da ni član navedenega kmečkega gospodinjstva, da dejavnost opravlja kot podjetnik posameznik in da davčni organ relevantnih okoliščin s tem v zvezi ni ustrezno obrazložil.

10.Na podlagi 70. člena ZDoh-2 se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo tudi drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so opredeljeni v 69. členu ZDoh-2. V prvem odstavku 69. člena ZDoh-2 je določeno, da se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. V drugem odstavku tega člena pa je opredeljeno kmečko gospodinjstvo, ki je po tem zakonu skupnost ene ali več fizičnih oseb, ki imajo na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče, niso najeta delovna sila, ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200,00 EUR.

11.Upoštevaje to pravno podlago, je po presoji sodišča pri ugotavljanju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti odločilno, ali fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbi tega zakona, kot ga opredeljuje drugi odstavek 69. člena ZDoh-2. Poleg navedenega mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj, in sicer, da se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 EUR. Na podlagi trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2 pa se šteje, da v okviru kmečkega gospodarstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi drugega pravnega naslova.

12.Glede na opredelitev kmečkega gospodinjstvo v drugem odstavku 69. člena ZDoh-2 je eden od zakonsko določenih pogojev, da gre za skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu ter niso najeta delovna sila. Relevantna je torej prijava stalnega ali začasnega prebivališča na istem naslovu. Za odločitev pa niso relevantna dejstva, kot so bivanje na podlagi najemne pogodbe, kakor tudi ne plačevanje stroškov za del stavbe. Iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa po presoji sodišča jasno izhaja navedba ugotovljenega dejanskega stanja na dan 30. 6. 2020. Tožnik je imel prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., Pesnica pri Mariboru, kjer je imela prijavljeno stalno prebivališče tudi njegova mati, čemur tožnik v tožbi ne ugovarja. Iz navedenega izhaja, da sta bila tožnik in A. A. na podlagi uradnih evidenc evidentirana na istem naslovu in sta bila 30. 6. 2020 po predpisih o prijavi prebivališča stalno prijavljena na istem naslovu ter tudi nista bila najeta delovna sila. Tožnik v zvezi s tem v tožbi navaja, da stanuje na naslovu ..., Pesnica pri Mariboru v večji enostanovanjski stanovanjski hiši, ki ima dve stanovanjski enoti, kar izhaja iz izvedeniškega mnenja izvedenca B. B., tožnik pa nosi vse obratovalne stroške in plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter ima z materjo sklenjeno najemno pogodbo za drugo bivalno enoto. Iz uradnih evidenc je razvidno, da se na naslovu ..., Pesnica pri Mariboru nahaja stavba št. 21, ki pa je enostanovanjska stavba, kar ne ustreza dejanskemu stanju, kot ga navaja tožnik, ki zatrjuje, da gre za dve samostojni stanovanjski enoti v enostanovanjski stavbi. Po presoji sodišča navedeni tožnikovi ugovori niso utemeljeni. Fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbah ZDoh-2 tudi, če živi v ločenem gospodinjstvu na istem naslovu. Davčni organ je v davčnem postopku pri odmeri obveznosti iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti vezan na uradno pridobljene podatke oz. na uradne evidence. Iz uradnih evidenc pa izhaja, da sta imela 30. 6. 2020 oba člana kmečkega gospodinjstva prijavljeno bivališče na istem naslovu, kjer se nahaja stavba št. 21, ki je enostanovanjska stavba. Tožnik bi moral pravočasno popraviti podatke oz. jih uskladiti z dejanskim stanjem, kolikor bi želel, da se spremembe upoštevajo v letu 2020. Vse navedeno potrjujejo tudi listine, ki jih je svoji tožbi priložil tožnik in v katere je sodišče vpogledalo. Tako iz najemne pogodbe (A7) jasno izhaja, da je hiša na naslovu ... funkcionalno ločena na dve bivalni enoti (druga alineja 1. člena), enako pa izhaja tudi izseka iz izvedenskega mnenja na str. 4 (A4). Upoštevaje zakonsko definicijo, da gre za skupnost članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, so v tožnikovem primeru torej izpolnjeni vsi pogoji, saj oba z materjo bivata na istem naslovu, zgolj "funkcionalna" ločitev bivališč pa tega ne spreminja.

13.Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi izpodbijane odločbe, nadalje izhaja, da je v konkretnem primeru izpolnjen tudi drugi zakonsko določen pogoj, in sicer, da se v konkretnem primeru vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarko dejavnost in da njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 EUR. Tožnik v tožbi ugovarja, da ni član kmetijskega gospodinjstva in da nima dohodka od kmetijskega gospodarstva, ker ima status samostojnega podjetnika posameznika. Po presoji sodišča ta tožbeni ugovor ni utemeljen. V skladu z določbo trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2 se šteje, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija za leto, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oz. zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega in gozdnega zemljišča. Iz obrazložitve odločb davčnih organov izhaja, da je bil tožnik po podatkih davčnega organa na dan 30. 6. 2020 na podlagi zakupne pogodbe 18940 z dne 12. 12. 2018 zakupnik kmetijskih zemljišč, za katera mu je bil pripisan katastrski dohodek. Tožnik pa v tožbi tega ne prereka in tega tudi ne spreminjata predloženi izpis iz AJPES (A5) in obračun v zvezi z dohodki iz dejavnosti (A6). Prav tako tožnik ne osporava, da je njegova mati v spornem letu prejela obdavčljive subvencije, tj. druge dohodke v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Tako ne drži, kot se uvodoma očita s tožbo, da ni pojasnjeno, za katere kmetijske in gozdarske dejavnosti gre ter kdo jih opravlja. Zato je tožnika tudi po mnenju sodišča treba šteti kot člana kmečkega gospodinjstva na navedenem naslovu.

14.Po presoji sodišča tožnik neutemeljeno oporeka vsebini obrazložitev odločb davčnih organov, saj sta davčna organa navedla povsem konkretne razloge, iz katerih izhaja, da tožnik na dan 30. 6. 2020 izpolnjuje zakonsko določene pogoje iz drugega odstavka in iz trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2. Obrazložitev po presoji sodišča ustreza standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, saj so iz nje jasno razvidna relevantna dejstva, dokazi, presoja dokazov in navedena pravna podlaga za sprejeto odločitev davčnega organa. Iz odločb davčnih organov jasno izhaja obrazložitev okoliščin, ki se nanašajo na zgoraj navedeno pravno podlago za opredelitev dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Davčni organ je pravilno ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje iz prvega dela prvega odstavka 69. člena ZDoh-2 in tudi, da v konkretnem primeru vsaj en člen kmečkega gospodarska opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kot jo opredeljuje trinajsti odstavek 69. člena ZDoh-2.

15.Ker torej argumenti tožnika niso utemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Pri tem je sodišče odločalo brez glavne obravnave na podlagi 5. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj sta se ji stranki odpovedali, kar pomeni, da je lahko sodišče odločilo le na podlagi listin, pri tem pa ni bilo vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta.

16.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, Mira Dobravec Jalen in drugi, GV Založba, 2019, str. 255. Prim. tudi s sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 348/2011 z dne 30.08.2012.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dohodnini (2006) - ZDoh-2 - člen 69, 69/1, 69/2, 69/13, 70

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.