Jedro

V postopku ni sporno, da tožba na ugotovitev stavbne pravice predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tem pravdnem postopku o porušitvi objekta in izročitvi nepremičnin tožnici oziroma njeni pravni naslednici, sporno pa je, ali naj sodišče predhodno vprašanje rešuje samo v tem postopku, ali naj počaka na rešitev v matičnem postopku.

Sodišče pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali pa naj predhodno vprašanje reši samo, nima diskrecijske pravice, saj se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predmetni pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi I P 238/2020. Pri tem se je sklicevalo na 13. člen v povezavi s 1. točko prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2.Tožnica v obširni pritožbi zatrjuje postopkovne kršitve in sicer, da jo je sodišče prikrajšalo v pravici do izjave, saj se ni opredelilo do njenih trditev, s katerimi je nasprotovala prekinitvi. Navaja, da sodišče pri odločanju o prekinitvi nima diskrecijske pravice, ampak se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, kar ni niti obrazloženo, niti upoštevano, saj je prekinitev predmetnega postopka v nasprotju z načelom pravne varnosti in posega v tožničino pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Nadalje navaja, da dejanskega zastoja v postopku ni, saj je zadeva zrela za razsojo, toženci pa objekt nezakonito zasedajo že več kot 30 let. Prav tako bi sodišče moralo upoštevati, da je odločitev v postopku I P 238/2020 zajeta s subjektivnimi in objektivnimi mejami pravnomočnosti v zadevi II P 1519/2018, saj toženci v dejanskem pogledu ne navajajo nič drugega kot v prvem postopku. Vse, kar se v novi pravdi spreminja, je tožbeni predlog oziroma pravna podlaga. V zvezi z vložitvijo tožbe na ugotovitev stavbne pravice je prišlo do zlorabe pravic s strani tožencev, saj bi morali takšen zahtevek postaviti že v prvem postopku, ko so vložili tožbo na ugotovitev lastninske pravice. Tudi sicer je zahtevek tožencev glede stavbne pravice očitno neutemeljen. Vsa pravnorelevantna dejstva so že razrešena ter nova tožba na ugotovitev stavbne pravice pomeni le apliciranje dejanskega stanja na pravno normo, kar mora sodišče v obravnavani zadevi narediti samo. Tožnica zato nasprotuje prekinitvi postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog tožencev za prekinitev postopka zavrne ter priglaša pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo toženci pritožbene navedbe prerekajo ter predlagajo njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 810/2015, ki se je nadaljevala z zadevo II P 1519/2018, so toženci (v tistem postopku tožniki) neuspešno uveljavljali lastninsko pravico spornih nepremičnin zoper tožnico (tam toženko). Sodišče je njihove zahtevke zavrnilo (A16). Takšno odločitev je pritožbeno sodišče potrdilo (A17), revizija pa ni bila dopuščena (A30). V odgovoru na pritožbo toženci navajajo, da so vložili ustavno pritožbo (B21). Tožnica (tam toženka) je vložila nasprotno (reivindikacijsko in negatorno) tožbo na odstranitev prizidka in izročitev spornih nepremičnin, ki se obravnava v tem postopku. Ker so toženci zoper tožničino pravno naslednico vložili tožbo na ugotovitev stavbne pravice (B19), je sodišče predmetni pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve po novi tožbi. V postopku ni sporno, da tožba na ugotovitev stavbne pravice predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tem pravdnem postopku o porušitvi objekta in izročitvi nepremičnin tožnici oziroma njeni pravni naslednici (tožnica je glede pravnega nasledstva s tretjo pripravljalno vlogo zahtevek ustrezno prilagodila - list. št. 47), sporno pa je, ali naj sodišče predhodno vprašanje rešuje samo v tem postopku, ali naj počaka na rešitev v matičnem postopku.

6.Sodišče prve stopnje je predlog za prekinitev postopka, podan s strani tožencev, z dopisom z dne 21. 7. 2020 (list. št. 64) poslalo tožnici v izjasnitev. Ta se je izjasnila v obširni pripravljalni vlogi z dne 27. 7. 2020 (list. št. 65) ter je prekinitvi nasprotovala iz več pravnih in dejanskih razlogov. Sodišče je sporne okoliščine pravilno povzelo, v 7. točki izpodbijanega sklepa pa pavšalno obrazložilo, da zaradi pravne varnosti, racionalnosti in ekonomičnosti postopka samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, o tožničinih ugovorih pa se ni izreklo.

7.Sodišče pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali pa naj predhodno vprašanje reši samo, nima diskrecijske pravice, saj se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, na kar vse se je tožnica v vlogi, s katero je nasprotovala prekinitvi, sklicevala. Navedene presoje sodišče v izpodbijanem sklepu ni opravilo ter razlogov za svojo odločitev ni pojasnilo, čeprav tožnica zatrjuje, da gre v obravnavanem primeru za zavlačevanje postopka in zlorabo pravic, kar neposredno posega v njeno pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem so utemeljene tudi pritožbene navedbe, da se sodišče ni izreklo niti o zatrjevani subjektivni in objektivni pravnomočnosti, o tem, da so bila v predhodnih postopkih razrešena vsa sporna dejanska vprašanja, da nova tožba na ugotovitev stavbne pravice predstavlja le apliciranje dejanskega stanja na pravno normo, da toženci do takšne tožbe nimajo pravice (pri tem tožnica izpostavlja sodbo VSL II Cp 550/2018) ter da gre za očitno neutemeljen zahtevek po tožbi za ugotovitev stavbne pravice, kar bi moralo sodišče prve stopnje brez zavlačevanja ugotoviti v obravnavanem postopku.

8.Pritrditi gre pritožbi, da je sodišče s tem zagrešilo absolutni bistveni kršitvi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno presojati, ali bo o predhodnem vprašanju, to je o obstoju stavbne pravice, odločalo samo, ali pa bo postopek prekinilo. V primeru, da se bo ponovno odločilo za prekinitev postopka, bo moralo zgoraj navedene postopkovne kršitve odpraviti in se izreči o vseh pravnorelevantnih tožničinih ugovorih, s katerimi nasprotuje prekinitvi postopka (3. točka 365. člena ZPP).

9.Stroškovna odločitev temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

(1) VSL sklep II Cp 920/2013, II Cp 426/2018 in I Cp 1198/2016.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 206, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.