Jedro

Začasna odredba za prepoved stikov je izjemen ukrep. Njena izdaja pride v poštev le v nujnih primerih, ko so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na konce postopka v glavni stvari. Izdaja začasne odredbe je na mestu, če je potrebno takoj ukrepati zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Ugotovljene okoliščine morajo biti takšne, da je izdaja začasne odredbe nujna zaradi takojšnje zaščite otroka pred navedenimi nevarnostmi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, da stiki med mld. F. in nasprotnim udeležencem ne potekajo eno leto.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da prvo sodišče ni upoštevalo največjih otrokovih koristi. Sodišče ni ugotavljalo, ali so stiki otroku še v korist. Družinska terapija, ki terja hkratno udeležbo obeh staršev in otroka, v konkretnem primeru ni pravi način za vzpostavitev stikov. Čeprav je trdil drugače, je jasno, da (tudi) nasprotni udeleženec ni storil ničesar, da bi se člani razpadle družine vključili v družinsko terapijo. Bolj kot družinske terapije so udeleženci ta trenutek potrebni individualne terapije. Prvo sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijani sklep nima razlogov o tem, kako se je stanje v zvezi z izvrševanjem stikov spremenilo po izdaji odločbe v razvezni pravdi in kako otrok sedaj doživlja stike z nasprotnim udeležencem. Prvo sodišče se tudi ni opredelilo do izvedenskega mnenja sodnega izvedenca R.T.. Slednji ugotavlja pri otroku hude zdravstvene težave, ki jih v razveznem postopku staršev ni imel. Zaradi vse hujših zdravstvenih težav in psihičnih obremenitev je ogrožen otrokov telesni in duševni razvoj. Poskus vzpostavitve stikov med nasprotnim udeležencem in otrokom pod nadzorom strokovne osebe je bil neuspešen. Predlagateljica je predložila izvedensko mnenje R.T. in zdravniška potrdila z dne 10. 5. 2013, iz katerih izhaja, da je izvrševanje stikov za mld. F. veliko breme in mu ti stiki niso v korist. Otrok zato trpi vse hujše zdravstvene in psihične težave. Gre za nove okoliščine, ki bi terjale izdajo začasne odredbe. Ugotovitev prvega sodišča, da si otrok ni povsem samostojno ustvaril negativne slike o očetu, je v nasprotju z mnenjem R.T., da ni mati tista, ki bi otroka kakorkoli negativno vzpodbujala k odklanjanju stikov. Ni res, da predlagateljica ni pripravljena storiti ničesar za ponovno vzpostavitev vezi med očetom in otrokom, saj je poslala dopis dr. B.M. v zvezi z izvajanjem družinske terapije, kot je to izpovedala med svojim zaslišanjem. Ne drži, da od odločitve višjega sodišča v razvezni pravdi niso nastopile nobene nove okoliščine glede stikov. Predlagateljica je predlagala zaslišanje izvedenca R.T. in imenovanje novega izvedenca klinične psihologije, da se ugotovi, ali je podani predlog za ukinitev stikov v otrokovo korist. Ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vztrajanje pri doslej določenih stikih pomeni psihično nasilje nad otrokom. Nadaljevanje takšnega stanja je lahko za otroka izrazito škodljivo.

3. Predlagateljica je po izteku pritožbenega roka dopolnila pritožbo, vendar pa pritožbeno sodišče dopolnitve pritožbe kot prepozne ni upoštevalo.

4. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot je poudarilo že prvo sodišče, je začasna odredba, kakršno predlaga predlagateljica, izjemen ukrep. Njena izdaja pride v poštev le v nujnih primerih, ko so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na konce postopka v glavni stvari. Izdaja začasne odredbe je na mestu, če je potrebno takoj ukrepati zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Ugotovljene okoliščine morajo biti takšne, da je izdaja začasne odredbe nujna zaradi takojšnje zaščite otroka pred navedenimi nevarnostmi.

7. Verjetnost obstoja terjatve sicer ne more biti izkazana že s tem, da je v teku postopek za spremembo odločitve o stikih po predlogu predlagateljice, kot zmotno meni prvo sodišče. Pritožbeno sodišče pa soglaša s presojo prvega sodišča, da predlagateljica ni izkazala drugega pogoja za začasno odredbo in se v tem delu v izogib ponavljanju sklicuje na pravilne razloge izpodbijanega sklepa. S sodbo v razvezni pravdi med udeležencema postopka (P 1511/2008 -IV) je bilo določeno, da se stiki med mld. F. in nasprotnim udeležencem izvajajo vsako sredo v prostorih CSD pod nadzorom strokovne osebe med 14.00 in 15.15 uro. V zadnjih letih se že tako skromno določen režim stikov sploh ne izvršuje redno ali pa se stik pogosto zaključi predčasno že po nekaj minutah. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem v ničemer ne ogroža otrokovega položaja v zvezi z izvrševanjem stikov.

8. Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba (ali so stiki oziroma njihova ukinitev otroku v korist, vključitev v družinsko terapijo, individualna terapija staršev in otroka, spremenjene okoliščine po izdaji razvezne sodbe, pripravljenost enega ali drugega starša, da se vključi v ustrezen tretma), so relevantne za odločanje o utemeljenosti predloga za odvzem oziroma omejitev pravice nasprotnega udeleženca do stikov, ne pa tudi za odločitev o predlagani začasni odredbi. Glede na ugotovljena dejstva se pritožbeno sodišče strinja s presojo prvega sodišča, da je nezadovoljiv rezultat izvajanja stikov predvsem posledica odsotnosti vsakršne komunikacije med udeležencema v njuni vlogi staršev (pri čemer s svojo nepripravljenostjo na sodelovanje, zlasti s centrom za socialno delo, prednjači predlagateljica) in konfliktnosti njunega nerazrešenega razmerja. Ni dvoma, da takšna situacija mld. F. obremenjuje, še zlasti, ker je pod čedalje večjim materinim vplivom, zaradi česar stiki ne morejo potekati v sproščenem vzdušju oziroma pomenijo za F. v takšni situaciji določen pritisk, ki se neugodno odraža v njegovem počutju v času stikov. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da so izkazane takšne izjemne okoliščine, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe.

9. Mnenje izvedenca R.T., ki ga je predložila predlagateljica, je šteti le kot del trditvene podlage predlagateljice, ne pa kot izvedensko mnenje, katerega izdelavo je odredilo sodišče. Že iz tega razloga ni mogoče šteti, da je z njim izkazan obstoj okoliščin, ki bi utemeljevale izdajo začasne odredbe. Ob tem je prvo sodišče na podlagi poročila centra za socialno delo, v zvezi s poročilom Osnovne šole X, pravilno ugotovilo, da takšne zdravstvene težave F., kot jih zatrjuje predlagateljica, niso izkazane.

10. Razlogi izpodbijanega sklepa o odločilnih dejstvih so jasni in si ne nasprotujejo, zato ni podana očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prvo sodišče ni storilo niti očitane kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prvo sodišče je pravilno presodilo pomen mnenja R.T. v sklopu predlagateljičine trditvene podlage (v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi). Izpoved predlagateljice o dopisu dr. B.M. ne predstavlja odločilnega dejstva za presojo obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe.

11. Postavitev izvedenca klinične psihologije bo morda aktualna zaradi odločitve v glavni stvari, predlagateljica pa ne pojasni, zakaj naj bi bil ta dokaz pomemben za odločitev o predlagani začasni odredbi. Prvo sodišče zato ni storilo niti očitane bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo tega dokaza.

12. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka, ta odločitev pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).