Jedro

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima dva dela - odločbo o naložitvi poravnave terjatve in odločbo o dovolitvi izvršbe. S te perspektive je treba zato presojati tudi, katere so nujne sestavine predloga za izvršbo. Te so namreč vselej funkcionalne. Tako kot velja za vloge nasploh, mora tudi predlog za izvršbo imeti vse, kar je treba, da se lahko obravnava. In če je v primerih, kjer upnik kot sredstvo izvršbe predlaga izvršbo na osebni dohodek, navedba dolžnikovega delodajalca nujna za dovolitev izvršbe, bi težko trdili, da je taka navedba nujna tudi za izdajo tistega dela sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. To pomeni, da ima opustitev navedbe dolžnikovega delodajalca lahko za posledico presumiran umik predloga za izvršbo le v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe, ne pa tudi v delu, s katerim upnik zahteva, naj sodišče naloži dolžniku poravnavo terjatve.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, s katerim je ugotovljeno, da se šteje predlog za izvršbo umaknjen tudi v delu, s katerim je upnik zahteval, naj sodišče naloži dolžniku poravnavo terjatve.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep prve stopnje.

Dolžnik mora upniku v osmih dneh povrniti 8.250,00 SIT stroškov postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se šteje predlog za izvršbo za umaknjen. V razlogih je navedlo, da upnik predloga za izvršbo ni popravil. Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje upnik in predlaga razveljavitev. Navaja, da je s sklepom z dne 19.6.1995 sodišče pravnomočno odločilo o zahtevku upnika in dovolilo izvršbo z rubežem dolžnikove denarne terjatve pri njegovem dolžniku.

Sklep o dolžnosti plačila in sklep o dovolitvi izvršbe sta torej pravnomočna. To pomeni, da sodišče ne more šteti predloga za umaknjenega. V konkretnem primeru bi moralo sodišče izvršbo ustaviti v skladu s 4. odstavkom 123. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa z dne 19.6.1995 je sodišče s sklepom z dne 14.11.1997 dovolilo zoper dolžnika izvršbo na premičnine. Upnik se je odločil za novo izvršbo, ker dolžnik ni zaposlen. Če ostane izpodbijani sklep v veljavi, upnik za to izvršbo ne bo imel podlage.

Pritožba je delno utemeljena.

Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni ovira za umik predloga za izvršbo.

To velja tudi za presumiran umik. Zakon namreč nikjer ne določa, da bi bilo to mogoče storiti le do pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Čim je tako, je umik predloga za izvršbo (tako izrečen oziroma prostovoljen kot presumiran) mogoč vse do konca izvršilnega postopka.

Sklep o izvršbi je odločba, s katero se določajo modalitete konkretne izvršbe in dovoljuje njeno opravljanje, vendar se z njim ne garantira, da bo dosežen tudi cilj izvršilnega postopka - realizacija upnikove terjatve. Čim se izvršba konča, postane sklep o izvršbi opsoleten; in to ne glede na to, ali je "konzumiran" z uspešno opravo izvršbe (t.j. z realizacijo upnikove terjatve), ali pa je "demantiran" s sklepom o ustavitvi izvršbe. Zato v teh primerih odpade potreba za razveljavitev sklepa o izvršbi.

Pač pa pritožba (vsaj smiselno) utemeljeno opozarja na specifičnost predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Tak predlog mora namreč vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (2. odstavek 35. člena ZIP). V sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine nato sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh (v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh) po vročitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo za uveljavitev teh terjatev (2. odstavek 38. člena ZIP). Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima torej dva dela - odločbo o naložitvi izpolnitve obveznosti in odločbo o dovolitvi izvršbe. Zato je treba s te perspektive presojati tudi, katere so nujne sestavine predloga za izvršbo. Te so namreč vselej funkcionalne: tako kot velja za vloge nasploh, mora tudi predlog za izvršbo imeti vse, kar je treba, da se lahko obravnava (1. odstavek 109. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 14. členom ZIP). In če je v primerih, kjer upnik kot sredstvo izvršbe predlaga izvršbo na osebni dohodek, navedba dolžnikovega delodajalca nujna za dovolitev izvršbe, bi težko trdili, da je taka navedba nujna tudi za izdajo tistega dela sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. To pomeni, da ima opustitev navedbe dolžnikovega delodajalca lahko za posledico presumiran umik predloga za izvršbo le v delu, ki se nanaša dovolitev izvršbe, ne pa tudi v delu, s katerim upnik zahteva, naj sodišče naloži dolžniku poravnavo terjatve. Zaradi presumiranega umika predloga za izvršbo v delu, s katerim upnik zahteva dovolitev izvršbe, je tako opsolenten le-temu adekvaten del sklepa o izvršbi, ne pa tudi sklep o naložitvi poravnave terjatve.

S tem, ko je sodišče prve stopnje zato, ker upnik ni navedel naziva in naslova dolžnikovega dolžnika, štelo predlog za izvršbo v celoti za umaknjen, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v delu, s katerim je ugotovljeno, da se šteje predlog za izvršbo umaknjen tudi v delu, s katerim je upnik zahteval, naj sodišče naloži dolžniku poravnavo terjatve (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP). Sicer pa je iz razlogov, ki so navedeni v prejšnjih odstavkih, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Ker je upnikov uspeh s pritožbo približno polovičen, mu mora dolžnik povrniti temu sorazmeren del stroškov postopka, ki sicer znašajo 16.500,00 SIT (in predstavlja sodno takso v znesku 1.200,00 SIT in nagrado odvetniku za pritožbo v znesku 15.300,00 SIT), torej 8.250,00 SIT (1. odstavek 166. člena in 2. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).